Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 37_zbornik_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322
Simpozij OBDOBJA 37 so nanosivši toliko ptujega blaga od vseh koncev pozabili svojo in svojega naroda individualnost.« (Požar 1881: 42) Ko Požar opisuje njegovo ljubezensko poezijo, ga imenuje slovenski Petrarca, ob sonetu O Vrba pa ga ima za liričnega Fausta, ki tako kot nemški žaluje »spoznavši svoje visoko znanje in življenje slednjič kot ničevost«. Posebej poudarja Prešernove zasluge pri razvoju epske poezije in satire. Če je Prešernu namenil 15 strani, je Jovanu Veselu Koseskemu posvetil le štiri strani manj, čeprav navaja, da gre za pesnika, ki so mu nekateri peli visoko slavo, drugi pa obsipali z golo grajo. Požar ga opisuje dokaj naklonjeno, zlasti njegovo domoljubno poezijo, primerja ga celo s Friedrichom Gottliebom Klopstockom. V analizo njegovega pesniškega jezi- ka, kjer se pojavljajo po njegovem odpustljive napake, se ne spušča, ugotavlja pa, da ni imel veliko posnemovalcev. Dotakne pa se tudi stare primerjave Koseskega s Pre- šernom: »Znano je, da so se naši očetje še resno bavili z vprašanjem, kdo je veči, Koseski ali Prešerin, in da se ga še niso upali razsoditi«. (Požar 1881: 60) Nadalje Požar na kratko obravnava še poezijo Antona Martina Slomška in njegovega učenca Valentina Orožna, nekaj besed spregovori o Antonu Žaklju (Rodoljubu Ledin- skem), do Miroslava Vilharja pa je nekoliko zadržan: »Res nimajo [njegove] pesmice tako krepkega jedra, tako globokega čuta, da bi poprijele serce čitatelja, vendar pa nam ugaja dobrodejna nam naravnost.« (Požar 1881: 67) Presenetljivo veliko prostora nameni Lovru Tomanu in njegovemu zgledovanju pri Koseskem. Pozornost si je prislužil tudi Anton Umek - Okiški s svojim epom Abuna Soliman, ki so ga nekateri imeli za slovensko Iliado, nad njegovimi drugimi pesniškimi dosežki pa ni pretirano navdušen. Zadnji obravnavani pesnik je Simon Jenko, ki ga primerja s Heinejem: Učil se je Jenko od raznih pesnikov, a da se je naučil, kakor je baje samo pravil največ od Heineja: iz tega bi nikakor ne sklepali, da nam je Heine rodil Jenka. Ako primerjamo Jenkov značaj in druge okolnosti, kakor smo jih le nekaj omenili, vidimo, da sta si bila ta dva pesnika v mnogem enaka še poprej, predno je Jenko Heineja poznal. Zato ni čudno, da je našemu pesniku oni Nemec ugajal, ki mu je bil kakor i njemu sarkazem oče, ironija pa mati. (Požar 1881: 81–82). To so vprašanja, s katerimi se še danes ukvarja slovenska komparativistika (Kos 2001: 138–139). Sicer pa Požar meni, da ima Jenko med vsemi imenovanimi pesniki za Prešernom prvo mesto, saj ima ne le relativno, ampak absolutno veljavo v razvoju slovenskega pesništva. Požarjeva disertacija izkazuje solidno poznavanje zlasti starejših literarnih vrst in zvrsti, kar je povezano z njegovim študijem klasičnih jezikov. Manj suveren je pri književnosti od renesanse dalje, ki se je tedaj v Gradcu predavala le na germanistiki, 6 kjer pa doktorski kandidat ni imel predavanj. Deloma jo je predaval tudi germanist Anton Schönbach, ki je bil najbolj zaslužen, da je bila slovenska disertacija sprejeta, saj mu je Krek prevedel pomembnejša mesta. V svoji oceni je zapisal, da je raziskava skrbna in temeljita, pokritiziral pa je kandidatovo citiranje Gottschallove Poetike, ki 6 Tudi njegov mentor Krek je šele leta 1891 za enciklopedijo Die österreichisch-ungarische Monarchie in Wort und Bild napisal svoj edini članek, v katerem se ukvarja s celotnim časovnim razponom slovenske literarne zgodovine (Dolinar 2018). 69