Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 37_zbornik_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322
Simpozij OBDOBJA 37 kot »prežalostno zavetje«. V naslednjem pismu poudarja, da naj bi za disertacijo preštudiral Gottschallovo Poetiko in »poleg tega malo da ne do kraja vso slovensko 3 pesniško literaturo in kar je kdo o njej pisal.« Iz tega pisma je razvidno, da je med doktorskim kandidatom in mentorjem prišlo do šuma v komunikaciji. Požar naj bi Kreka na ulici v naglici vprašal, ali naj piše v slovenščini, in tedaj se mu je zazdelo, da je dobil pritrdilen odgovor. Ker bi lahko disertacija veljala tudi za t. i. domačo nalo go pri učiteljskem izpitu, je Krek očitno prvotno idejo zavrnil. Ko mu je profesor za domačo nalogo nato predlagal jezik ogrskih Slovencev, je Požar začel razmišljati, da bi to jezikovno delo oblikoval kot disertacijo, literarno pa bi predložil za učiteljski 4 izpit. Kakorkoli že, očitno je Krek slednjič sprejel delo Razvoj pesniškega slovstva pri Slovencih, ki je po spletu naključij postala prva disertacija v slovenskem jeziku v slovenski zgodovini. Hkrati gre za šele tretjo disertacijo (po Simoniču in ifziku Kle- menčiču) slovenskega kandidata na graški univerzi po reformi iz leta 1872. Iz ohra- njene dokumentacije je razvidno, da je Požar maja 1881 delo predložil dekanatu samo v slovenščini, a se je obvezal, da ga bo prevedel v nemščino, če bo aprobirano, kar se je tudi zgodilo (AUG). Disertacija ima 84 strani formata folio. Že julija istega leta je opravil rigoroz iz slovanske in klasične iflologije, novembra pa še iz iflozoifje. Dne 1. decembra 1881 je bil promoviran kot doctor philosophiae artiumque liberalium. Požarjeva disertacija Disertacija se začne z mislijo, da je stvarnik človeku podaril neprecenljivi dar – poezijo, ki je v večni zvezi s človeštvom in njegovim kulturnim in duševnim razvojem: Stari grški narod živi v svojih božanskih delih in bode živel, dokler bode živelo človeštvo, narod židovski, razkropljen po celem svetu in zaničevan, živel bode v veko- vitih delih svoje poezije, dokler se bodo njegove veličastne himne razlegale ne samo po njihovih božjih hramih, marveč tudi po cerkvah celega kerščanstva, dokler bo imelo človeštvo serce za poezijo. Toda časi so se spremenili in narodi, drugi nazori so zavladali med človeštvom in vprašanje Zorinovo »ali ne bode morda enkrat konec vse poezije« zdi se mi tudi opravičeno, kajti pravi dalje v vzvišeni besedi, kedor opazuje in primerja preteklost in sedanjost, mora si staviti to prašanje. (Požar 1881: 2–3) Požar meni, da je dom poezije v človeškem srcu, kar sploh velja za slovenski narod, ki je svoje dolgoletno mučeništvo izražal v glasovih svojih pesmi. A poleg tega imamo tudi umetno pesništvo, ki se more meriti tudi s pesništvom »politično in kulturno višje stoječih« narodov. Prvo poglavje se začenja z motom, verzom iz Goethejevega Zahodno-vzhodnega divana: »Wer den Dichter will verstehen, muß 5 in Dichter’s Lande gehen.« Skladno s pesnikovimi načeli Požar opiše domovino slovenske poezije: Pod prilično vedrim in zdravim podnebjem dvigajo se proti zapadu snežnih gora mo- gočni velikani, kjer svitla zarja zlati z rumen’mi žarki glavo trojno snežnikov kranj skih siv’ga poglavarja. Pod njimi ziblje se divje romantično jezero, na sredi dviguje se otok 3 Lovro Požar: Pismo G. Kreku, 31. decembra 1880. Rz NUK Krek 1465. 4 Lovro Požar: Pismo G. Kreku, 26. januarja 1881. Rz NUK Krek 1465. 5 Kdor pesnika želi razumeti, mora njegovo deželo obiskati. 67