Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 37_zbornik_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322
Simpozij OBDOBJA 37 času zagovarjali na Filozofski fakulteti na Dunaju. V istem obdobju so na Filozofski fakulteti Univerze Karla in Franca v Gradcu slovenski kandidati zagovarjali 52 disertacij, na Filozofski fakulteti češke Univerze Karla in Ferdinanda pa le štiri. Medtem ko praške disertacije niso ohranjene, imamo zanesljive podatke zlasti za Dunaj. Od 105 naslovov je do danes ohranjenih komaj polovica. V sedemdesetih letih 19. stoletja sta na Dunaju doktorirala le dva slovenska kandidata, matematik Franc Hočevar in klasični iflolog Fran Detela. Ker je prva disertacija o integralih izgubljena, velja za najstarejšo ohranjeno Detelovo delo De demi persona in Aristophanis Equitibus (O osebi demosa v Aristofanovih Vitezih), ki je bilo kot vsi doktorati s področja klasič- ne iflologije napisano v latinščini. V istem času je na Teološki fakulteti na Dunaju svojo disertacijo De hexamero biblico (O bibličnem šestdnevju) zagovarjal tudi Anton Jeglič. V prvem desetletju po uvedbi obvezne disertacije so na Filozofski fakulteti na Dunaju dok torirali še: zgodovinar (Franc Kos), ifzik (Stefan Dolinar), orientalist (Karel Gla ser) in slavist (Karel Štrekelj). Na Teološki fakulteti pa so doktorirali še štirje, tudi Mihael Napotnik in Anton Mahnič, zadnji na temo pekla. Od graških diser- tacij pa samo 16 ni ohranjenih, najstarejša je disertacija Franca Simoniča s področja zgodovine. Teološke in klasično iflološke disertacije so bile napisane v latinščini, pri drugih strokah, tudi pri slavistiki, pa je bila zapovedana nemščina. Še na začetku 20. stoletja je celo Vatroslav Jagić v oceni neke disertacije grajal pretirano dolge citate v slovenščini. Le ena disertacija v tem obdobju pa je bila napisana v slovenščini, kar je glavni predmet našega zanimanja. Požar, graški študent Lovro Požar, nekdanji Aškerčev sošolec, se je v zimskem semestru 1877/78 vpisal na Filozofsko fakulteto Univerze Karla in Franca v Gradcu. V naslednjih osmih semestrih je pri profesorju Maxu von Karajanu poslušal grško metriko, zgodovino grških epov, lirike in dramatike ter grško znanstveno slovstvo po Aristotelu. Pri Ottu Kellerju je imel rimsko književnost, pri Wilhelmu Kerglu pa atiško sodstvo in Platona. Veliko predavanj je očitno poslušal tudi pri rojaku Gregorju Kreku, ki je bil v Gradcu redni profesor za slovansko iflologijo in je tedaj predaval glagol v slovanskih jezikih, slovanski konzonantizem in vokalizem, nominalno sintakso, slovansko ljudsko epiko ter Slovo o polku Igorove. Očitno sta se s profesorjem zbližala, kar je razvidno iz ohra- njene korespondence tega obdobja. Proti koncu sedmega semestra je Požar mentorju sporočil: »Naj Vam dakle naznanim, da sem svoj spis (Razvoj pesniške literature pri Slovencih) že malo da ne dovršil. Le Preširna se nisem dotaknil, ki mi bo pa naj- več neprilik prizadejal zaradi obširne in preizvrstne literature nabravše se o tem veli- kanu, tako da mi bo nemogoče kaj izvirnega o njem povedati.«2 V pismu se je želel natančno pozanimati, kakšno znanje bo moral pokazati na rigorozu, profesorju je sporočil, da je preštudiral že prvo polovico njegovega Uvoda v slovansko literarno zgodovino (Einleitung in die slavische Literaturgeschichte) ter da bo bral še Nestorja in Brižinske spomenike. Če mu rigorozi ne bodo uspeli, mu bo preostalo le bogoslovje 2 Lovro Požar: Pismo G. Kreku, 24. decembra 1880. Rz NUK Krek 1465. 66