Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 37_zbornik_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322
Simpozij OBDOBJA 37 Tudi ko je bilo treba farane spodbujati k boljši udeležbi pri svetih mašah, se je potrudil z besedami: da je vsak katoliški kristjan v nedelah pri sv. maši in pridigi pričujoč biti in sicer ne le z truplam temveč z duham, pa tudi krščanski nauk zvesto inu z aifram poslušati, mi ne bo treba po širokim opominati, da bi vsi mladi in odrašeni si prav prav prizadevali v spoznanju božjih resnic, zmiram bolj in bolj rasti; kolkor več jih boste znali toliko več boste pred Bogam velali. (AŽL Libeliče) Jezik Oznanilne knjige so kot zgodovinski vir dobrodošle zlasti za raziskovalce lokalne zgodovine. Tiste iz 19. stoletja pa so zaradi večje časovne oddaljenosti zanimive tudi jezikovno. Na eni strani se srečujemo s slovenskimi starinskimi izrazi, kot so žegnan, žegnana meša (sv. maša z blagoslovom), žlahta itn. Gledano s perspektive razvoja slovenskega jezika je več starinskih izrazov v starejših oznanilnih knjigah, še posebno tistih iz prve polovice oz. sredine 19. stoletja. V jeziku vseh oznanilnih knjig je čutiti vpliv koroškega narečja, ki se kaže predvsem v besedju (bajtlarica, žlahta, roženkranske sestre, cehmoštra, žagmošter) in v skladnji pri postavljanju glagolov na konec povedi. Najizraziteje se to vidi v oznanilni knjigi iz Sv. Danijela iz leta 1848, ki je še pisana v bohoričici. Tamkajšnji župnik je vizitacijo svoje župnije napovedal tako: »Sredo spomin S Schimona Juda, apost. bodo pershli gospod Tehant na visitirgo Knam, ob 7 ½ uri imate se she per zerkli snajti.« Tudi za sveto mašo je pogosto uporabljal danes že povsem opuščeno besedno zvezo navadno opravilo (AŽSD Danijel). Posebno zanimive so besedne zveze, ki jih danes v koroškem narečju ni več. Šmihelski župnik je npr. 13. januarja 1888 ob oznanitvi smrti člana mrliške bratovščine (Todtenbruderschaft) dejal, da je bil pokojni pri »mrtvovskih brateh« (DAG Michael). Še en primer narečnega izrazoslovja prihaja iz Guštanja, to je besedna zveza »tumba – mertvaška truga«. Nanjo so ljudje pri darovanju položili darovani denar. Tega je župnik namenil za branje svetih maš v spomin vernih duš, za katere ni bilo mašnih namenov. Takšno nabirko so imeli v Guštanju na praznik vseh svetnikov (tudi vsi sveti, 1. november) in vernih duš (tudi vernih rajnih) 2. novembra (DAG Mihael). Imena naselij so pogosto zapisovali tako, kot so jih izgovarjali, npr. Libeliška gora so pisali kot Libelička gora, Guštanj kot Gutnštan, Preški Vrh kot Prežek verh, Sele kot Sile, Leše kot Liše, Briznica za Breznico, Strašiše za Stražišče, Sagradi za Zagrad, Solenberga/Šelenberg za Zelen Breg itn. V nekaterih primerih, npr. na Suhi, pa so duhovniki imena nekaterih naselij zapisovali v slovenskem, drugih pa v nemškem jeziku. V župniji Suha so bila to naselja Kogelnig gora (Kogelska gora), Motschula (Močula), Wesnitza (Vesnica), Pudlach (Pudla vas), Suha in Graditsche (Gradiče) (DAG Suha). Glede jezika v oznanilih so imeli veliko težo duhovniki, ti pa so bili različno naklonjeni slovenščini, ki se je konec 19. stoletja uveljavila kot jezik oznanil. Tudi za nedelje in praznike so duhovniki začeli uporabljati slovenska imena. Čeprav poredko, pa jih vendarle srečamo v oznanilnih knjigah: I. sv. adventna nedela, Četrta nedela po 58