Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 37_zbornik_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322
Simpozij OBDOBJA 37 duhovno dramo značilni motivi, znani že iz antične komedije (zapeljiva vlačuga), in kompozicijske prvine iz raznih obdobij (vse od 14. stoletja dalje)« (Maurer-Lausegger 1992a: VII). Gre za igro »po tradiciji commedie dell’arte«, v kateri prevladujejo po- svet ni prizori. Ima široko razpredene prizore in je »razširjena v igro, ki ima svoj dramatski zaplet in razplet« (Kreft 1979: 192). Izgubljenega sina so na Kostanjah 67 gotovo igrali v Drabosnjakovem času in nato vsaj še do leta 1892. 3.2 Pastirska igra v dveh različicah Prvi Drabosnjakov izvirni rokopis božične igre, ki sta ga odkrila Niko Kuret in Pavel Zablatnik na Kostanjah leta 1956, je tamkajšnji župnik Kuchler prejel »od Šte- fana Petučnika, p. d. Strižeja iz Ravenj l. 1935«. Zato ga Kuret (1986: 109) poimenuje 78 kot Petučnikov rokopis (D. 2. 1.) ter ga takole opiše: Rokopis je v usnje vezan sešitek 43 nepaginiranih listov, ki sem jih na fotokopiji paginiral od [1] do [85] in pagine tudi navajam na desni strani objavljenega besedila. Format: 24 cm × 29 cm. Prvemu listu manjka (odtrgani) desni zgornji vogal (gl. sliko). Spodnji rob je toliko uničen, da na njem letnice ni več mogoče razbrati. Rokopis vsebuje Predgovor ([3]–[7]), igrsko besedilo ([8]–[79]) in Pestieršče piesmi ([80]–[85]). Sklepna stran je prazna, na njej je Drabosnjakov podpis. (prav tam: 110) Drugo različico izvirne Drabosnjakove božične igre, ki jo je France Kotnik do- bil od župnika Štefana Singerja in se danes nahaja med Kotnikovo zapuščino, Kuret poimenuje Singerjev rokopis (D. 2. 2.). O njem navaja: »Med besedilom je letnica 1814. Besedilo je povsem identično z besedilom zgoraj navedenega rokopisa. Izpuščen je sicer Predgovor, prepisane pa so ‘Pestieršče piesmi’ na koncu« (Kuret 1986: 109). Primerjava obeh rokopisov božičnih iger pokaže, da je besedilo Singerjevega izvoda jezikovno preoblikovana različica starejšega Petučnikovega rokopisa. Kotnik za Singerjev izvod Pastirske igre navaja, da »je bržkone še direkten prepis iz Drabos nja- kovega originala.« (1952: 107) Pastirska igra prikazuje biblijsko zgodbo, ki je prepletena z vložki z vsakdanjo tematiko poznanih iz božičnih koled: »Angelsko oznanjenje, zapoved cesarja Avgusta, iskanje prenočišča, motiv pastircev ob hlevčku, obisk treh kraljev, beg v Egipt, nastop apokrifnega morilca, pomor nedolžnih otrok« ter »potepuh, gostilničar, pastir, ki šiva, petje pastirjev itd.« (Maurer-Lausegger 1992a: XIII) 4 Ugotavljanje Drabosnjakovih avtografov Ugotavljanje avtorstva na primeru starih rokopisov je nedvomno zahtevno in od- govorno delo tako za jezikoslovca in etnologa kot za preučevalca grafologije. To potrjujejo izkušnje ob ugotavljanju avtorstva Drabosnjakovih rokopisov. Različna strokovna mnenja (predvsem grafologije) in domneve so za raziskovalce predstavljali prej oviro kot potrdilo pri določanju lastnoročno napisanih izvirnih Drabosnjakovih besedil. Nedorečene domneve in mnenja strokovnjakov glede avtorstva rokopisov, pa tudi pomote v poimenovanju različic rokopisov in letnic njihovega nastanka (primer 6 Prim. Zablatnik (1960b: 51). Več o kasnejših uprizoritvah je objavljeno drugje. 7 Oznake rokopisov navajamo po Kuretu (1986: 109). 48