Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 37_zbornik_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322
Simpozij OBDOBJA 37 Rokopisi: najstarejši vsebuje letnico 1814, verjetno direktni prepis iz Š-jevega originala (last Š. Singerja); izvod z Breze sev. Od Vrbskega jezera; v usnje vezan, 42 listov, poškodovan naslovni list Gierten S(piel)? al(i) Anu žavostno inu vsmilenja vrie(dno) Djanje per tam rojstv(i) JESUSA KRIST(usa), našel N. Kuret sept. 1956 na Kostanjah (last Štefana Petučnika, p. d. Strižeja z Ravenj), bohoričica, verjetno iz Š-jeve roke, mikroiflm v Inštitutu za slov. narodopisje, SAZU; objava besedila B. Hartman, ČZN 4 1967, 157–83. (1971: 728) Po odkritju rokopisov v župnišču na Kostanjah leta 1956 je Niko Kuret, poznavalec slovenske koledniške dramatike, Drabosnjaku in njegovim ljudskim igram posvetil mnogo pozornosti. Piše, da se je Drabosnjak »vključil v izročilo ljudske dramatike na Slovenskem Koroškem, ga poživil in pognal v nov vrh. […]. Njegova zasluga je, da je prvi pri Slovencih pastirsko in trikraljevsko koledo po tujih vzgledih – združil v igro, ki jo je imenoval ‘Pastirsko igro’« (Kuret 1986: 247). Primerjave Drabosnjakovih avtografov s prepisi iz druge polovice 19. stoletja in njihovimi mlajšimi različicami iz 20. stoletja izpričujejo poznejše jezikovne, vsebinske in dramaturške posege v besedila, ki so jih oblikovalci oz. prirejevalci v duhu časa oblikovali po lastnem okusu. 3 Ohranjene Drabosnjakove avtografske igre 3.1 Komedija od zgublaniga sina Naslovnica izvirnika Igre o izgubljenem sinu ni ohranjena, zaradi česar jo razisko- valci poimenujejo različno: Igra od zgublaniga sina, Komedija od zgublanega sina, Komedija od zgubleniga sina ali Igra o izgubljenem sinu.56 Izvirni rokopis v bohoričici Komedija od zgublaniga sina, ki mu manjkata naslovnica in letnica nastanka, je župnik Martin Kuchler prejel od Valentina Dragašnika, p. d. Čepkovega Folta v Črezpolju (trda vezava, format 25 × 19,5 cm, 146 strani; na zadnji strani Drabosnjakov podpis »Andreias Schuster Oberdrabosnik« (Zablatnik 1985: 260)). Zablatnik domneva, da je ta rokopis nastal pred letom 1818, torej pred nastankom njegovega Pasijona. Ohranjena sta dva poznejša rokopisna prepisa igre, oba je prepisal Janez Lipič, mlinar v Dolah pri Vrbi. Prvi, iz leta 1877, je naslovljen Igra do zgublanega sina (48 strani, v gajici, na celih polah) in se nahaja v Kotnikovi zapuščini na Ravnah na Koroškem. Drugi je iz leta 1878 in ima naslov Igra od zgubleniga sina (95 strani, format 25 × 19,5 cm) in se po Zablatniku nahaja na Inštitutu za slovensko narodopisje v Ljubljani. »Pisan je s črnilom v gajici, najdemo ga pa v trdo vezanem zvezku na prvem mestu skupno s prepisom Pastirske igre. Na dan pa je prišel šele leta 1956 na Kostanjah.« (Zablatnik 1985: 261) Osrednja snov v Drabosnjakovi Komediji od zgublaniga sina, ki spominja na štu dentsko komedijo v dobi sholarjev (latinske drame) je svetopisemska prilika iz evangelija po Luku (Lk 15,11–32), ki se ji »pridružujejo številni, za evropsko 4 Hartman (1967) ni objavil Petučnikovega rokopisa, temveč Rokopisno božično igro z Breze, ki pa se močno razlikuje od Drabosnjakovih originalov Petučnikovega in Singerjevega rokopisa. 5 V prispevku uporabljamo rekonstruirani naslov Komedija od zgublaniga sina. 47