Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 37_zbornik_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322
Simpozij OBDOBJA 37 koroški predstandardni slovenščini. Bil je sodobnik duhovnika in raziskovalca Urbana Jarnika (1784–1827) ter prvega slovenskega dramatika Antona Tomaža Linharta (1756– 1795), s katerim se je »trdno zapisal v zgodovino prvih začetkov slovenske dramatike« (Kreft 1979: 255). Razmere za jezikovno ustvarjanje v času Napoleonovih Ilirskih provinc (1809–1813), ki jim je pripadalo tudi ožje območje Drabosnjakove domovine, so postale ugodnejše (prim. Lausegger 1988: 273, 290). V Drabosnjakovem opusu se zrcalijo vse razvojne faze koroškega bukovništva. Spekter njegovega bogatega, jezikovno raznolikega ustvarjanja je širok: obsega 1 prozo, liriko in ljudske igre. V prispevku se omejujemo le na nabožne ljudske igre. V središču obravnave so tri Drabosnjakove ljudske igre, ki slonijo na nemških, delo- ma pa tudi na slovenskih predlogah in so ohranjene kot njegovi avtograif: Igra o izgub ljenem sinu in dve različici božične Pastirske igre. Gre za t. i. sobne igre (nem. Stubenspiel), ki so jih amaterski ljudski igralci uprizarjali v domačem narečju na Kostanjah in v krajih v bližnji okolici. Poleg teh rokopisov so ohranjene še različice mlajših prepisov in priredb. Vprašanje, ali je med njimi morda kak Drabosnjakov avtograf, se je raziskovalcem zastavljalo desetletja. 2 Odkritje Drabosnjakovih rokopisov France Kotnik je Andreju Schusterju - Drabosnjaku in njegovemu delu posvetil doktorsko disertacijo (1907) in s tem zaoral ledino na področju drabosnjakologije. Zapisal je, da se noben rokopis »poeta« ni ohranil oz. da vsaj dotlej ni bil najden, da pa je bil v Logi vasi približno 20 let poprej še ohranjen rokopis, ki je bil po Singerjevi izjavi lastnoročno pisan Drabosnjakov izvirnik z naslovom Ena liepa historia od te liepe Magdalone in pa od ta Edelpetra v ani provinciji v Švajci, spisal Drabosnjak. 2 Knjižica formata 8° je bila debela 2 cm (prim. Kotnik 1907: 37). Odkrivanje avtor- stva Drabosnjakovih rokopisov je izzvala Igra o izgubljenem sinu, ki je bila skupaj s sedmimi drugimi rokopisnimi zvezki leta 1956 najdena na Kostanjah. O tem prese- net ljivem dogodku poroča Zablatnik (1985: 260): Izvirnik pa je prišel na dan šele leta 1956, ko je dr. Niko Kuret, ki ga je Kotnik pritegnil in navdušil za Drabosnjaka in njegovo delo, prišel na Koroško spoznavat Drabosnjakovo ožjo domovino in stikat za njegovimi rokopisi […]. Župnik Martin Kuchler je izvlekel iz skrivnega predala kar osem rokopisnih zvezkov samih Drabosnjakovih iger. Med njimi je Kuret z veščim očesom kmalu odkril izvirnik Igre o izgubljenem sinu. Ohranili so se trije avtograif Drabosnjakovih nabožnih ljudskih iger: dve različici Pastirske igre z naslovoma GIERTEN S[HPIL] AL Anu shavoſstno inu vſmilenja 3 vriedno Djanje PER TAM ROISTVU JESUSA KRISTUSA (…) in Giertn Shpil. O rokopisih Drabosnjakove božične igre Kuret navaja: 1 Več o Andreju Schusterju - Drabosnjaku in koroškem bukovništvu gl. Kuret 1971; Zablatnik 1984; Maurer-Lausegger 2016a, 2016b in 2016c. 2 Drabosnjakovih izgubljenih rokopisov ljudskih iger v prispevku ne moremo obravnavati. 3 Naslovov rokopisov v literaturi ne navajamo posebej. Izvirniki se nahajajo v Koroški osrednji knjižnici dr. Franca Sušnika na Ravnah na Koroškem. Prav tam so ohranjeni še trije strokovno potrjeni Drabosnjakovi avtograif. Gre za sešitek treh rokopisnih apokrifnih molitvenikov. Več o tem gl. Lausegger 1990: XIII; Maurer-Lausegger 1992a: XI. 46