Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 37_zbornik_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322
Simpozij OBDOBJA 37 dobesedno, temveč k njemu napotuje. Zakaj posnemanje ni natančno, pomaga razumeti primerjava slike z drugim medijem, v katerem se razkriva Bog. Besedilo, ki je zapis božje besede, Boga predstavlja posredno, med vrsticami. Zato je reprodukcija besedila natančno posnemanje, saj je le besedilo brez napak izhodišče za pravilno inter pre tacijo. Pri sliki pa je drugače: slika je znak, ki predstavlja s podobnostjo, torej 12 neposredno, ker pa je visio Dei, videnje Božjega obličja, nadnaravna izkušnja, vizu- alni zapis videza utelešene Besede ne more biti dobeseden. Šele nenatančna mimetična podoba Kristusa namreč omogoči interpretacijo, ki je bistvena, kajti Bog se ifksaciji izmika, saj ga je treba poiskati. Vera icon je torej model, ki spodbuja in usmerja iskanje prave podobe, iskanje pa je povezano z inovativnostjo, kot potrjuje že sam latinski izraz tropare, ki pomeni tako najti kot iznajti. In sicer je vera icon mimetična podoba Kristusa, zato je njena slikarska reprodukcija resda posnemanje, vendar gre za nenatančen posnetek njegovega obličja, torej je v okviru posnemanja predloge prostor za variiranje, saj je lahko prav zaradi izvirne kombinacije danih možnosti podoba bolj prava (Binski 2017: 6–7). Iskanje inovativnih rešitev je za srednjeveškega umetnika pomenilo odvrnitev od modelov, tj. obstoječih upodobitev k naravi, kajti Kristus ima poleg božje narave tudi človeško naravo oz. telo. Toda s posne manjem videza, contrefaire, ni bilo lahko zajeti prave podobnosti (Perkinson 2009: 58, 59), sploh pa je bilo posnemanje Kristusovega videza nemogoče, saj je Kristus z vnebohodom prestopil iz vidnega v nadnaravno. Za predstavljanje nevidnega Filostrat v Življenju Apolonija iz Tiane kot alternativo mimesis predlaga phantasio, domišljijo, ki bogove upodablja pravilneje. Opomniti velja, da Kristusova podoba ne more biti izključno produkt domišljije, ker je originalna vera icon sled Kristusovega resničnega telesa. Torej slikar pri upodabljanju Kristusa ni zgolj posnemal narave oz. živih modelov, niti si videza ni povsem izmislil, iz česar sledi, da se posnemanje in ustvarjanje v srednjem veku ne izključujeta, ampak se dopolnjujeta. Slikar je čutne vtise iz narave, konkretno dele moških obrazov, sestavil v imaginaren Kristusov portret. Na ta način jih je uskladil z 13 odtisom božje podobe v duši, ki so jo enačili tudi s Kristusovo podobo. Prilagajanje čutnih vtisov notranjemu modelu je posnemanje duhovne podobnosti, portraiture. Ta izraz, s katerim je opisan način nastanka originalne vere icon (Perkinson 2009: 79), je protipomenka contrefaire, kar pomeni, da slikar čutnih vtisov ni posnemal, ampak jih je preuredil, s čimer je poustvaril vero icon. Iz tega sledi, da mimesis v srednjem veku pomeni ustvarjalno posnemanje. 12 Glej npr. De visione Dei (O božjem pogledu) Nikolaja Kuzanskega. 13 Avguštin podobnost Bogu vidi v razumnem delu duše in ga primerja z odtisom pečata, ki s pečatnega prstana preide na vosek; glej De Trinitate (O Trojici). V izrazito vizualnem poznem srednjem veku pa so si abstraktno podobnost lahko predstavljali kot podobo Kristusa. 41