Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 37_zbornik_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322
Simpozij OBDOBJA 37 Posnemanje Kristusa: podobnost in različnost Toda zakaj je reprodukcija vera icon ročno kopiranje oz. variiranje, če vera icon predstavlja Kristusa kot individua in je mehanska reprodukcija tista, ki zagotavlja identiteto kopije in originala? Srednjeveška slikarska praksa je posnemanje modela, kar je zlasti očitno pri knjiž- nem slikarstvu, kjer je model knjiga. Že prizadevanje Karla Velikega za poenotenje cesarstva, ki je vključevalo tudi prizadevanje za versko enotnost, je imelo za posledico razširjanje oz. kopiranje avtentičnih religioznih tekstov. Pomembno je bilo, da so njihove kopije točne in prepisovanje knjig, ki so bile tudi slikarsko okrašene, ker ima utelešena Beseda podobo, je poleg posnemanja črk zajelo posnemanje slik. Praksa posnemanja modela se ohrani vse do izteka srednjega veka, saj se razvije masovna produkcija rokopisov, ki je standardizirana; če iluminator modela nima na voljo, prazen prostor, odmerjen upodobitvi, zapolni z dekorativnim vzorcem, če pa se mu pri posnemanju modela posebej mudi, ga preriše s tehničnimi pripomočki. Slikarstvo ponavlja avtoritativne prototipe in odnos podobe do modela na sploh je v srednjem veku opredeljen kot podobnost, zato podobnost podobe modelu primerjajo s podobnostjo odtisa pečatu (Bedos-Rezak 2006: 51–56). Po legendi, spleteni okrog bizantinskega prta s Kristusovim obličjem, Mandiliona iz Edesse, se originalna podoba čudežno od tisne na slikarsko platno, nato pa ta odtis slikar obarva, kar ni daleč od dejanske prakse, saj se vera icon kot vsak čutno zaznaven pojav vtisne v slikarjev 9 spomin, torej je risba izenačena z odtisom. Iz tega sledi, da pri reprodukciji vere icon ni potrebe po novem mediju oz. da graifka z možnostjo mehanskega ponavljanja ne pomeni bistvene spremembe, prej kontinuiteto. Dvome o verodostojnosti naslikanih kopij vere icon pa zatrejo tako, da legendo prilagodijo mediju, ne obratno, in sicer v Cura sanitatis Tiberii, ki poroča o čudodelni moči obravnavane podobe, original najprej označijo kot odtis na tkanini (in linteo expressam), v kasnejših prepisih pa kot sliko (in tabula pictam) (Perkinson 2009: 79–80). Slikarska, tj. ročna, reprodukcija vere icon torej prevladuje, čeprav so jo denimo vtiskovali na kovance in četudi so bili v 13. in 14. stoletju osrednji medij za predstavljanje osebne identitete pečatniki. Slikar stvo prevlado ohrani tudi po pojavu lesoreza. Srednjeveško občinstvo je želelo zanesljiv vizualni zapis videza utelešene Besede (Perkinson 2009: 75–83). Čeprav so bile kopije vere icon pri predstavljanju ifziognomije vse natančnejše, to ne pomeni, da so slikarji model, tj. posnetek Kristusovega obličja, natančno posnemali, saj se obravnavane kopije razlikujejo prav v ifziognomičnih de- taj lih, ki so nastali neodvisno od modela. Slikarska reprodukcija vere icon torej ni primerljiva z odtiskovanjem pečatnikov, kjer je odtis identičen matrici (sploh pa so pečatniki aktualizirali prezenco uradne osebe, kar pomeni, da gre za konvencionalne upodobitve, ki predstavljajo istost in ne različnosti oz. individualnosti (Bedos-Rezak 2006: 46–64)). Pač pa je slikarska reprodukcija vere icon bliže ilustraciji reprodukcije iz De Planctu Naturae Alana Lillskega, kjer Mati narava matrico za kovance, na kateri je vrezana (splošna) človeška oblika, odtiskuje na duše in tako producira individue. 9 O tem več Mary Carruthers. 39