Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 37_zbornik_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322
Simpozij OBDOBJA 37 iz Misala (Slika 1) in freska iz Žirovnice (Slika 3)) Kristusa predstavita idealistično, druga dva (lesorez iz Horarija (Slika 2) in upodobitev s Ptujskega oltarja (Slika 4)) pa zastopata (poznejšo) realistično različico motiva, ki na račun lepote izpostavi trpljenje. Enotnosti Jezusovega videza v prid govori dejstvo, da ima Kristus na vseh upodobitvah dolge in valovite rjave lase ter brado. A brada je različno urejena: na dveh primerih je dvokoničasta, na lesorezu iz Horarija ne (Slika 2), na dveh primerih ima Jezus brke, na dveh je brez njih. Če odmislimo pričesko in brado, pa na upodobitvah sploh ne bi mogli prepoznati iste osebe; na žirovniški freski je obraz shematičen, torej ifzionomija ni predstavljena (Slika 3), na ilustraciji iz Misala ima Kristus visoko čelo, sicer pa droben obraz (Slika 1), na lesorezu iz Horarija ima, nasprotno, masiven obraz (Slika 2), na Ptujskem oltarju pa je njegov obraz spet drugačen, je ožji in podolgovat (Slika 4). Primerjava gradiva pokaže, da je Kristus prepoznaven po slikarskem obrazcu in ne po svojem obrazu oz. ifziognomiji (ki naj bi bila predmet posnemanja), saj je prav ta od primera do primera najbolj različna. Razmerje med slikarstvom in graifko na prehodu iz rokopisnega v tiskani medij Na podlagi ugotovljene različnosti med posnetki vere icon lahko sklepamo o raz- merju med rokopisnim in tiskanim medijem. Glede na to, da Kristusov videz na upodobitvah ni enoten, uvodna predpostavka ni pravilna; kaže, da tisk poenoti samo besedila. Kakšno je torej razmerje med slikarstvom in graifko? Lesorez, ki se pojavi približno pol stoletja pred tiskom, med drugim uporabijo za ilustriranje rokopisov (McKitterick 2006: 53–55). Vendar je vero icon v Misal (Slika 1) naslikal iluminator v skladu z običajno slikarsko prakso, kot dokazuje tudi podob nost Kristusa z Adamom. To pomeni, da je ponovil kompozicijo vere icon (tj. Jezusova glava na tkanini), detajl (tj. glavo, ki ni le detajl, ampak tudi središče kompozicije) pa je realiziral po svoje: ker je bil uporabljen že za Adama, vemo, da je na Veronikinem prtu ponovil obrazec, ki mu je bil blizu. Iluminator torej ni ponovil Kristusovega obraza z originalne vere icon niti neposredno posnemanje originalne vere icon ni bilo običajno. To pojasni variiranje njenih kopij. Če že ne kot konkurenca ali zgled pri poenotenju posnetkov vere icon, bi graifka na njihovo večjo enotnost lah ko vplivala vsaj posredno. Freske so denimo pogosto nastale s posnemanjem gra ifčnih listov, vendar ne za žirovniško (Slika 3) ne za katero drugo srednjeveško fresko z vero icon pri nas ni ugotovljena graifčna predloga (Hӧlfer 1996a: 331–346). Dodati velja, da se je t. i. Žirovniški mojster pri upodabljanju obrazov znašel podobno kot ilumi nator iz kroga Mojstra Michaela, in sicer se je naslonil na repertoar mojstra, pri katerem se je izučil, ter na obrazce, ki jih je obvladal in lahko prilagodil na različne upodobitve (Hӧlfer 1996b: 194). Po pojavu graifke je slikarska praksa reprodukcije vere icon ostala nespremenjena, torej težnje k poenotenju ni bilo. Po izumu tiska s premičnimi črkami gre enotnost iskati v ilustracijah, ki spremljajo natisnjena besedila. Vendar zlasti sprva, ko zaradi tehničnih omejitev natisnejo le besedilo, za ilustracijo pa pustijo prazen prostor, razlike med posameznimi realizacijami ilustracij niso nič manjše (Golob 2017a: 82–93). Ko začnejo ilustracije tiskati skupaj z besedilom in jih s tem poenotijo, pa jih najprej ročno obarvajo, da bi posnemale knjižno slikarstvo, torej se 37