Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 37_zbornik_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322
Simpozij OBDOBJA 37 životu ni druzga ko kri. / Na glavci ma krono pa trnič bodeč« (Pogačnik 1972: 46). Odlomek spomni na tisto Kristusovo podobo, ki naj bi imela odrešilen ali očiščujoč učinek, kakršnega ima hostija, saj med številnimi upodobitvami Jezusa velja za edino pravo, tj. v skladu z upodobljencem. To je vera icon ali odtis Kristusovega obličja na prtu, ki ga je Jezusu med vzponom na Kalvarijo podala usmiljena Veronika, da si je z 2 obraza otrl krvavi pot. Papež Inocenc III. je tej Kristusovi podobi priznal avtentičnost zaradi posebnega načina nastanka. Bistveno je, da se ob Jezusovem neposrednem stiku s prtom na tkanino prenese njegova podobnost. To pomeni, da se podoba popolnoma ujema s Kristusovim videzom oz. da ni nastala s posredovanjem slikarjeve roke, ki Boga ne bi mogla upodobiti povsem točno. Ker mora biti prava Kristusova podoba dostopna slehernemu verniku, se z njo pojavi potreba po posnetkih, torej je poleg produkcije pomembna tudi reprodukcija. Po legendi se proces odtiskovanja oz. prenašanja podobnosti nadaljuje prek stika originalne podobe s podlago, ki postane nosilec še ene podobe, tj. posnetka. Tako se širi Kristusova odrešujoča moč in potrjuje avtentičnost originala (Belting 1994: 49–57). Glede na to, da naj bi posnetki nastali na enak način kot originalna vera icon, in glede na to, da legendarnemu načinu nastanka bolj od slikarstva ustreza graifka (sploh ker se lesorez v evropski umetnosti konec 14. stoletja pojavi za krašenje tekstila, torej matrice najprej odtiskujejo na tkanine), se sprašujem, kakšno je razmerje med rokopisnim in tiskanim medijem na primeru slike oz. ali je tisk prispeval k poenotenju Kristusovega videza, tj. vizualnega zapisa utelešene Besede, podobno kot je poenotil svetopisemska besedila, tj. verbalni izraz božje besede. Vera icon v okviru srednjeveškega slikarstva in graifke na Slovenskem: primerjava gradiva Kolikor mi je znano, z vero icon ni opremljen nobeden od ohranjenih zapisov slovenskih besedil iz časa prehoda v tiskani medij, najdemo pa jo v dveh sočasnih rokopisih z latinskimi besedili, ki sta povezana s slovenskim ozemljem. Starejši primer iz Misala za župnijsko cerkev v Kranju (Ljubljana, Nadškoifjski arhiv, Ms II, fol. 199v) je v drugi četrtini 15. stoletja naslikal slikar iz kroga Mojstra Michaela, ki je delal na Dunaju in v Dunajskem Novem mestu (Golob 2017b: 140–143) (Slika 1). Bela tkanina predstavlja Jezusovo glavo. Blag nasmeh ožarja teman obraz. Rjavi lasje so daljši in valoviti, brada je dvokoničasta. Čelo je izrazito visoko. Nataša Golob ugotavlja, da je Kristus podoben Adamu iz Švabskega zrcala (Dunaj, ӦNB, Cod. 2780, fol. 12v), ki telo, dvigne predse, da jo pokaže vernikom. Sprva so obred izvajali drugače: verniki hostije niso mogli videti, saj je bil duhovnik obrnjen k oltarju. 2 Kot originalno vero icon ali Veronikin prt pojmujem legendarni potni prtič, Sudarium iz Rima, na katerem je zvest posnetek Kristusovega videza, natančneje obraza, ker spada med podobe, imenovane acheiropoieta, ki niso delo človeških rok. Toda ta podoba ima še alternativo na Vzhodu, tj. Mandilion iz Edesse, obenem pa vprašanje originala zaplete obstoj podob, kot sta Mandilion iz Genoe in Mandilion iz Rima, ki sta bodisi neposredna kopija bodisi original. Dejanski obstoj in ohranitev originalne vere icon tako ostajata nepojasnjena. Če k originalni veri icon prištejemo še njene posnetke, pa vera icon pomeni ikonografski tip upodobitve Kristusovega obraza na tkanini, ki obvelja za Kristusov portret. O vera icon več npr. zbornik The Holy Face and the Paradox of Representation. 34