Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 37_zbornik_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322
Simpozij OBDOBJA 37 nos, nadučiteljeva pričeska spominja na čelado). Ilustrator spreminja fokus ter tudi s tem ustvarja dinamiko in napetost v stripu. V stripu se pojavljajo nekateri motivi, ki pomembno dopolnijo besedilo. Naj- izrazitejša novost je motiv angelov, ki spremljata in komentirata dogajanje ter skušata vplivati na srečnejši razplet, da bi Jerman torej uvidel Lojzkino dobroto in do nje razvil ljubezenski odnos, ki bi ga morebiti izpolnil. Skozi celoten strip sta pomembna 12 V prvi motiv razpela (in Jezusovega križanja na Golgoti) in motiv device Marije. upodobitvi razpela (prvi kader prvega prizora) je razpelo obdano z žarki. V zadnjem kadru prvega prizora Kristus krvavi iz rane, v petem prizoru je okrvavljena tudi Kristusova glava. Prizori stopnjujejo njegovo bolečino, ki pa hkrati nakazuje povezanost z izhodiščnim besedilom, ko zaradi menjave političnih razmer vera sploh ni več pomembna, temveč so pomembni zunanji znaki zanjo (npr. vedenje učiteljev, ko pride k njim župnik). Podobno je z upodobitvami Marije (npr. ifgura na mizi v šol- ski knjižnici), ki ji pričnejo teči krvave solze. Prikazovanje Marije (otrokom) je eden najpogosteje omenjenih čudežev (npr. Fatima, Medžugorje), s kipi device Marije je povezan pojav njenega joka (nad usodo človeštva). Upodobitev Kalandra, ki odhaja z Lojzko (v petem prizoru Jerman odhajajočima oz. Lojzki reče: »Pojdi, pa sladka ti pot!«), nakazuje na popoln konec svobodomiselnega in prosvetljenega mišljenja. Kalan der je namreč upodobljen s krvavečo rano in nožem v hrbtu, tako je v likovni jezik prenesena stalna besedna zveza nož v hrbet za izdajo. Transformacija župnika v smrt (»Ali znate še moliti očenaš?«, »Blagoslov na pot!«) je najprej nakazana le z izri- sanimi rebri, v sklepnem dejanju pa s simbolom lobanje. Motiv gorenjskega nageljna ob upodobitvi mrtve matere poudarja žalostno klerikalno življenje na Slovenskem. Ob koncu spremne besede v stripu Dolar (2017: 164) motiv samomora relativizira, čeprav so ilustracije nedvoumne: Jerman s pištolo v rokah ob mrtvi materi, Jerman s pištolo na sencih, Jerman, ki sproži pištolo. Zadnji kader v stripu zajema celotno stran. Upodobljena je moška obleka, ki visi z obešalnika. Na tleh so čevlji, ob steno je prislonjen dežnik. Na steni je zrcalo in v njem je silhueta človeka. 3 Sklep V prispevku je podana primerjava izhodiščnega besedila Hlapci Ivana Cankarja n stripa Hlapci: Ko angeli omagajo Damijana Stepančiča in Andreja Rozmana - i Ro ze. Osrednji del je namenjen multimodalnosti, in sicer smo predstavili skupni pomen, ki ga v stripu ustvarjata besedilo in risba: pojasnjena je interakcija med bese- dilnim (jezikovnim kodom) in ilustrativnim delom, slednji namreč z različnimi kodi sporočanja (vizualnim: kako je nekaj videti; prostorskim; gestikularnim: telesna govorica) dopolnjuje in/ali nadgrajuje besedilo ter ga s tem spreminja. Izhodiščno besedilo ima en kod sporočanja, strip pa je literarno-likovni monolit, ki je kljub nedvoumnim medbesedilnim (tudi citatnim) navezavam na Cankarjevo besedilo povsem novo delo. Za celostno razumevanje stripa potemtakem velja, kakor pravi Juvan (1999: 398): »Sporočilnost citatnosti omogoča šele globalni literarnokulturni 12 Oba književna motiva sta hkrati tudi simbola, ki izhajata iz krščanstva (npr. Hall 1991: 60–65, 286). 320