Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 37_zbornik_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322
Simpozij OBDOBJA 37 se izraža z različnimi kodi sporočanja (vizualnim: kako je nekaj videti; prostorskim: postavitev v prostor; gestikularnim: telesna govorica), ki tako dopolnjuje in/ali nadgrajuje besedilo ter ga s tem tudi spreminja (prim. Batič 2016). Seraifni (2014: 48–50) govori o več vidikih multimodalnosti. Najprej omenja materialnost (kodi sporočanja se razlikujejo v materialu npr. skulptura iz marmorja ali zapisana beseda na različne načine prenašata nek koncept ali idejo). Naslednji vidik je modalna določitev in ustreznost. Seraifni govori o tem, da ilustratorji določajo predvideni pomen z izbranim načinom predstavitve (npr. ilustratorji določijo, kateri del sporočila bo podan samo z besedilom ali samo likovno ali z besedilom in likovno podobo hkrati). Pomemben vidik multimodalnosti so tudi dostopnost in omejitve (npr. spremenjen način produkcije in distribucije besedil kot posledica osebnih računalnikov in interneta). Zadnji vidik multimodalnosti, ki ga omenja Seraifni (prav tam) je dizajn. To je aktivni proces sestavljanja različnih kodov sporočanja v multimodalno besedilo, pri čemer je končni rezultat oblika, ki najbolje ustreza pomenu. Prassel (2005: 103–104) razmeji stripovski in literarni tekst: Stripovski tekst ni literarni tekst, saj tekst v stripu pomeni samo eno vrsto opeke, da bi postavili celo hišo, pa rabimo opeke različnih tipov in oblik. […] V zadnjih petnajstih letih pa smo tudi v stripu priče novih narativnih strategij, ki dajo dodatno vrednost celotnemu mediju. Gre predvsem za vizualno tekmovanje med tekstom in podtekstom, ki si ga je težko predstavljati v drugih medijih. Vizualne metafore, originalne onomato- poije, branje zgodbe iz različnih kotov, narativna gostota posamezne strani in cele zgodbe, širina obravnavanih tem, pospešeno obravnavanje realističnega (avtobiografskega) okolja, ki rezultira v socialne in politične vplive … To so samo nekateri od elementov novih narativnih strategij v stripu. V stripu je vsebina podana z nizom likovnih upodobitev v točno določenem zapo- redju, zato strip uvrščamo v področje umetnosti, v angleščini poimenovano sequential art, kamor sodi tudi graifčni roman (prim. Eisner 2008). McTaggart (2008: 31) pravi, da je meja med stripom in graifčnim romanom zelo tanka: Danes termin strip označuje katerikoli format, ki uporablja kombinacijo okvirjev, besed in slik za prenašanje sporočila in pripovedovanje zgodbe […] vsi graifčni romani so stripi, vendar niso vsi stripi graifčni romani. […] Ko strip preseže 50 strani (okvirno) in 6 je v mehki ali trdi vezavi, postane graifčni roman – a je še vedno strip. 2 Besedilo Hlapci Ivana Cankarja in besedilo v stripu Hlapci: Ko angeli omagajo Damijana Stepančiča in Andreja Rozmana - Roze Pri predstavljanju temeljnih razlik in podobnosti med obravnavanima deloma izhajamo iz intermedialnosti, ki je, kakor piše Juvan (2000: 54), »pojav, pri katerem je poznavanje dela iz ene umetnosti relevantno za razumevanje dela iz druge zvrsti umetnosti.« Vanesa Matajc (2011: 26, po Johansen 2002) navaja štiri vidike besednega, čeprav običajno prevladuje vizualnost in so mnogi stripi brez besednega segmenta.« Tudi Klemenčič (2011: 61) poudarja »vnašanje premega govora v sámo polje likovne upodobitve« s pomočjo oblačkov z besedilom. 6 McTaggart (2008) navaja, da se je izraz graifčni roman pojavil ob izidu knjige v stripovskem formatu z naslovom Maus leta 1991, v katerem Art Spiegelman opiše očetovo izkušnjo holokavsta. 315