Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 37_zbornik_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322
Simpozij OBDOBJA 37 molijo v vsakodnevnih verskih obredih oz. pri mašnem bogoslužju kot pripravo na obhajilo, bodisi v govorjeni bodisi v peti obliki, večinoma v narodnem jeziku, včasih pa v latinščini (prim. Antonelli 1959). Z uporabo molitve kot literarne oblike, s katero se človek obrača k transcendentnemu, kot »Ti« mišljenemu naslovljencu, Cankar ustvarja osebno občutje, obenem pa vanjo vnese zahteve in prvine socialne misli, 7 s katero ljudstvo poziva k uporu. Med petimi osnovnimi tipi molitve, ki jih navaja Handbuch der literarischen Gattungen pod geslom Gebet (Lamping 2009: 287–297; prim. tudi geslo Molitev v Avsenik Nabergoj 2011: 357–358), v molitvi hlapca Jerneja prepoznamo preplet zlasti dveh: prošnja za pomoč in za oporo ter tožba, ki se lahko stopnjuje do obtožbe. Hlapec Jernej se k Bogu zaupno obrača le tako dolgo, dokler še verjame, da bo ta uresničil njegovo voljo, v nadaljevanju povesti pa se od njega odvrne, češ da mu ne pomaga v stiski. Hlapčev upor proti nepravični družbi se pozneje stopnjuje in vodi do tragičnega razpleta. Svojo prizadetost nad usodo hlapca Cankar izraža z različnimi slogovnimi in ritmičnimi sredstvi. Različne ponavljalne ifgure v nagovoru (»Ne v ljudi ne zaupam, ne v svojo pravico ne zaupam, v tvoje pismo zaupam« idr.) ritmično razgibajo besedilo v intonaciji in tempu. Intonacijo ustvarjajo tudi nasprotja, pri čemer se pri antitezah menjaje vrstita rastoča in padajoča intonacija (»Kar si rekel, ne boš oporekel; kar si napisal, ne boš izbrisal!«). Pomenljiva je tudi Cankarjeva raba tropičij, ki imajo v me lodiji povedi vlogo premorov. Pri Cankarju jih ne zasledimo le na koncu, ampak tudi na sredini povedi. Z njimi zaznamuje čustveno vznesenost hlapca Jerneja. V od- lomku zasledimo tudi rimo, ki se v Cankarjevi močno lirski prozi najraje pojavlja v zaporednih besedah, kar njegovo literaturo močno razlikuje od realistične proze (»Kar si rekel, ne boš oporekel; kar si napisal, ne boš izbrisal!«). V prepisu slovenskega besedila v Pahorjevi skladbi Oče naš hlapca Jerneja so podčrtani odmiki od Cankarjevega besedila: Oče naš, oče naš, kateri si v nebesih. Oče naš, oče naš, oče naš. Tvoje pravice iščem, ki si jo poslal na svet! Kar si rekel, ne boš oporekel! Kar si napisal, ne boš izbrisal! Če v ljudi ne zaupam, ne v svojo pravico ne zaupam, v tvoje pismo zaupam. Oče naš, oče naš, kateri si v nebesih… Oče naš, oče naš, oče naš. Neskončno si usmiljen, daj beraču vbogajme; neskončno si pravičen, daj delavcu plačilo! Oblagodari hlapca, ki je pravice lačen in žejen, nasiti ga in napoji! Samo ukaži, pa bo živa tvoja beseda in bo napolnila vsa srca, da bodo spoznali pravico!... Oče naš, oče naš, oče, oče, oče naš, oče, oče naš, oče naš, oče oče, oče naš, oče oče oče naš oče, oče naš, kateri si v nebesih… ne izkušaj jih predolgo, dotakni se s prstom njih oči, da bodo čudežno izpregledale, in tudi svojega hlapca ne izkušaj predolgo, ker je že star in nadložen, ker je že star in nadložen in potolaži ga, in potolaži ga, ker je potrt in slab, ker je potrt in slab od bridkosti, od bridkosti! Oče naš, oče naš, kateri si v nebesih… Oče naš, oče naš, kateri si v nebesih. Pahorjevo delo Oče naš za mešani zbor (1957) začne uglasbitev Jernejevega poniž- nega klica h Bogu Očetu, izraženega s ponovitvami besedne zveze »oče naš« (takti 7 Literarna teorija razlikuje med »pragmatičnim« tipom molitve, ki je kot uporabna verska literatura na- menjen samo za zasebno ali skupno obredno rabo, in »poetičnim« tipom molitve, ki je bil bodisi že prvotno zasnovan kot pesem bodisi je bil pozneje sprejet kot pesem (prim. Lamping 2009: 287–297). 309