Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 37_zbornik_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322
Simpozij OBDOBJA 37 s strani fašističnih oblasti zaradi političnega delovanja. Prebegnil je v Jugoslavijo (prim. Kuret 2005: 8). Najprej je bil zaposlen kot violinist v ljubljanski operi, nato je v Banja luki vodil hrvaško pevsko društvo Nada. Po dveh letih bivanja v Bosni se je na željo ministrstva, da bi reorganiziral Glasbeno matico na Ptuju, vrnil v Slovenijo in vodil glasbeno šolo na Ptuju, leta 1930 pa je odšel na učiteljišče v Maribor, kjer se je začelo njegovo dopisno šolanje pri Slavku Ostercu. Njegov zborovski opus je Kuret razdelil na pet glavnih zvrsti: umetne pesmi v zah- tev nejšem sodobnem slogu, mladinske pesmi, partizanske pesmi in pesmi s folklorno motiviko; omeniti velja še samospeve, ki obsegajo »bolj umetno, bolj osebno doživeto pesemsko liriko na partizansko tematiko« (Kuret 2005: 12). Največ glasbe je napisal na pesemska besedila, veliko od teh je pesmi za otroke in mladino (Kralj Bervar 2005: 82), veliko pa je zajemal tudi »iz ljudske zapuščine ter iz zakladnice domačih in tujih avtorjev« (prav tam: 83). Največ glasbenih tiskov in rokopisov je nastalo na besedila O. Župančiča (455), sledijo B. Račič (416), T. Seliškar (171), J. Udovič (123), N. Grafenauer (75), F. Lev- stik (44), M. Klopčič (41 – avtor; 11 – prevod), C. Zagorski (37), M. Bor (V. Pav- 5 Med avtoricami besedil šič; 29), K. Širok (24), F. Kosmač (23) in I. Cankar (21). Pahorjevih glasbenih tiskov in rokopisov se najpogosteje pojavlja Majda Peterlin (Vida Brest; 15), sledijo ji Leopoldina Leskovec (P. L.; 14), Ljudmila Prunk (Utva; 11), Anica Černej (8), Vida Levstik (priredba 6, prevod 1), Kazimiera Iłłakowiezóvna (5), Vera Albrecht (3), Desanka Maksimović (3), Vida Jeraj (2) in Agnes Miegel (2). Nekateri avtorji besedil so še neugotovljeni (14), Pahor je uglasbil tudi številna »narodna besedila« (44 glasbenih tiskov in rokopisov). Največje poslanstvo je Pahor čutil v ohranjanju korenin slovenstva, »ki jih tudi vihar iz zemlje ne izruje« (Mihelčič 2005: 5), v čemer je bil podoben Cankarju. Pisatelj ga je navdihoval tudi v času preizkušenj 1. svetovne vojne. V intervjuju je Pahor dejal: »Iz te dobe je tudi moj Očenaš hlapca Jerneja in smatram, da sem se Cankarju (s katerim sem bil v osebnih stikih – osebno znan) z njim vsaj nekoliko oddolžil za vse, kar nam je ‘mladim’ nudil – saj sem njegove knjige vlačil v nahrbtniku celo po ruskih in soških frontah« (po Vatovec 2005: 92). O Pahorjevem odnosu do Cankarja Kuret pove, da so bila pisateljeva dela, med njimi zlasti povest Hlapec Jernej in njegova pravica, za Pahorja velik zgled socialno realistične smeri v slovenski umetnosti, »ki je zlasti v literaturi, pa tudi v likovni umetnosti dala nekaj izjemnih umetnin« (Kuret 2005: 11). Za povest Hlapec Jernej in njegova pravica je značilen poseben slog, ki se s svojo ritmičnostjo na številnih mestih bliža poeziji in glasbeni govorici (za tovrstne zglede iz povesti gl. Mahnič 1957: 155, 157, 209, 215). Iz te povesti je Pahor uglasbil »znameniti odlomek očenaša, ki še danes pomeni enega izmed vrhov slovenske zborovske muzike« (Kuret 2005: 11). 5 Za več gl. Krstulović 2005. Na eno pesniško besedilo je pogosto nastalo veliko tiskov. 307