Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 37_zbornik_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322
Simpozij OBDOBJA 37 umetnostma ter obravnavo značilnosti posameznih amalgamov literature in glasbe. Mi se bomo skušali uglasbitvi Cankarjevega dela približati prek analize semantičnih in slogovnih značilnosti Cankarjevega in Pahorjevega dela, kar predpostavlja upošte- vanje spoznanj obeh pristopov, s posebnim poudarkom na slogu pripovedne proze, ki se približuje poeziji in glasbi. Glasbena in literarna umetnost se stikata tako na ravni materiala kot tudi na ravni njegove obdelave. Podobnosti se kažejo že v zvoku kot temeljni prvini glasbe, ki je obenem tudi »pomemben del literarnega ‘znaka’ (označevalec kot akustična podoba po Saussurju), v pomensko ravnino pa se glasbeni del literature zažre tudi prek intonacije« (Pompe idr. 2015: 1). Podobnosti se razkrivajo tudi v formalnem ustroju: »že glasbenoanalitične oznake (stavek, perioda, cezura) jasno nakazujejo podobnost med glasbo in (literarno) retoriko, medtem ko bi tri najbolj izpostavljene jezikovne ravnine – fonetično/fonološko, sintaktično in semantično – mogli ‘prevesti’ tudi v razpravljanje o glasbi« (prav tam). Vendar je kljub podobnostim med umetnostma težko najti skupen metodološki mehanizem. Razhajanja se kažejo že na semantični ravnini. Ta je za literaturo najpogosteje odločilna, v glasbi pa je »najtežje ulovljiva in verbalno opisljiva (glasbeno-semantična ravnina je izmuzljiva, glasbi je težko pripisati primarne, neizmenljive pomene); in obratno, literatura niti v svojih najradikalnejših formalnih eksperimentih ni zvedljiva zgolj na glasovno raven« (prav tam: 1–2). Uglasbitve Cankarjevih besedil za pevsko in vokalno-instrumentalno izvajanje, v katerih je čutiti estetsko sinergijo besedila in glasbe, pomenijo nove umetniške stvaritve z lastno umetniško eksistenco (Misson 2001: 86–87), ki na poseben način aktualizirajo Cankarjevo besedo. Ker je glasba »univerzalen jezik in predvsem jezik emocij« in so njena sporočila simbolična, imajo ta »še posebno vrednost tam, kjer besede niso dovolj« (Smrke 2006: 10). Pomembno vlogo skladatelja v uglasbitvi zamolčanih misli poudarja tudi Richard Wagner v članku Glasba prihodnosti (1860): »V resnici je mogoče izmeriti pesnikovo veličino v glavnem po tem, kar zamolči, da bi to neizrekljivo samo molče govorilo. Glasbenik je zdaj tisti, ki to zamolčano pre nese v svetle zvoke, in nezmotljiva oblika njegovega glasno zvenečega molka je nes končna melodija« (po Kuret 1985: 28–29). Pomenljiva je misel Carla Marie von Webra, da mora skladatelj besedilo, ki ga želi uglasbiti, najprej spoznati v vsej jasnosti in življenjskosti, začutiti v polni moči in se ga okleniti. Šele tako bo lahko opisal občutja, ki mu jih je vzbudil pesnik, in našel »takšno glasbeno obliko, ki bo, če le mogoče, na vse poslušalce učinkovala podobno« (po Kuret 1985: 13). 4 Umetniški opus Karola Pahorja in povod za njegovo uglasbitev Cankarjeve povesti Hlapec Jernej in njegova pravica Glasbeni opus slovenskega skladatelja Karola Pahorja (1896, Trst–1974, Ljub- ljana) zaznamuje tesna navezanost na vokalno glasbo. Ta izvira že iz otroštva, saj je s starši rad prepeval stare primorske pesmi (prim. Kralj Bervar 2005: 75). To je v njem spodbudilo odločitev za študij na goriškem učiteljišču, ki ga je moral prekiniti ob izbruhu 1. svetovne vojne. Izkušnjam v vrstah avstro-ogrske vojske na bojiščih v Galiciji in Romuniji so se po vrnitvi v Trst pridružile preizkušnje preganjanja 306