Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 37_zbornik_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322
Simpozij OBDOBJA 37 Tedaj se je oglasila pesem iz doline, zmerom glasnejša je bila in zmerom veselejša. (Cankar 1911: 1) Stavek »zmerom glasnejša je bila in zmerom veselejša« ima v svojem središču kopulo, ki jo obdaja oklepajoči predikativ. S tem je vzpostavljen poseben ritem, ki 8 navidezno krši pričakovani besedni red. Ustvarja (slušni) vtis ritardanda, obenem pa je obravnavana struktura tipična tudi za govorjeni jezik, kar kaže na to, da je Cankar vešče prepletal umetnostno poetiko z naravno. Pomembnost ohranitve kompozicije odstavkov se kaže tudi na ravni besednoredne igre omembe protagonista, kar je eden najpogostejših Cankarjevih stilemov. Protagonist, torej tujec, je omenjen v prvih, uvodnih stavkih 1., 3., 5. in 7. odstavka: 1. odstavek (Cankar 1911: 1): »Na hrib je stopil tujec.« 3. odstavek (Cankar 1911: 2): »Tujec je gledal in je štel.« 5. odstavek (Cankar 1911: 2): »Tujec se je nasmehnil.« 7. odstavek (Cankar 1911: 3): »Prešteval je, meril z očmi.« Vsi neparni odstavki se začenjajo z omembo protagonista oz. se začenjajo z dvodelnimi stavki, v katerih tujec opravlja vlogo agensa. Navedeni stavki torej niso le uvajalci posameznega odstavka, temveč so hkrati tudi tematski napovedovalci vsebine odstavka, obenem pa so vezni elementi med stavki, katerih deli so. S tem pa se kompleksnost kompozicije odstavkov ne zaključi. Besednoredno beseda tujec od odstavka do odstavka zavzema nov položaj. V 1. odstavku je postavljena v remo, torej v samo žarišče, v 3. in 5. v temo oz. izhodišče, v zadnjem odstavku pa je pojem tujca izražen le še morfemsko. Obravnavano besednoredno prehajanje protagonista je za Cankarja eden najznačilnejših stilemov, ki je močno pogojen prav s kompozicijo odstavkov. Menjavanje besednoredne postavitve protagonistov nas zanima tudi v nadaljevanju. 2.1.2 Na klancu, Signor Antonio, Hlapec Jernej Rokopis dela Na klancu se ni ohranil. Kljub temu lahko, izhajajoč iz drugih ohra- njenih rokopisov ter primerjave le-teh s prvotiski in drugimi tiski, domnevamo, da glede kompozicije odstavkov ni bilo odstopanj oz. da je urednik prvotiska romana Na klancu ohranil izvirno zgradbo in postavitev odstavkov. Prvotisk je izšel leta 1902 v Zbirki zabavnih in poučnih spisov Knezova knjižnica, katere urednik je bil Fran Levec. Pod uredništvom Izidorja Cankarja je izšel v 5. zvezku Cankarjevih Zbranih spisov leta 1927, 1971 pa pod uredništvom Janka Kosa še v 10. knjigi Cankarjevih Zbranih del. Pri pregledu se bomo osredotočili le na prve tri odstavke 1. poglavja, saj zadostno potrjujejo, da je kompozicija odstavkov in besednoredna postavitev prota gonistov skrbno premišljena in pomenonosna stilistična prvina. Uredniki so to pre po znali in jo v polnosti ohranili. 8 Vedno znova se potrjuje Cankarjev jezikovni program, ki ga je med drugim zapisal v pismu Henriku Tumi leta 1918. Gl. 2. poglavje pričujočega prispevka. 300