Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 37_zbornik_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322
Simpozij OBDOBJA 37 Na izrazito simetrijo v povesti Krčmar Elija je prvi opozoril Izidor Cankar, čeprav se njegova opažanja vežejo predvsem na vsebino, ne pa toliko na samo kompozicijo odstavkov oz. jezikovno kompozicijo: Kar se tiče dogodkov, je snov povesti razdeljena tako, da se skladata prvo in šesto, drugo in peto, tretje in četrto poglavje. […] Kompozicija je zgrajena absolutno pravilno okrog svoje srede, urejena je po načelu stroge simetrije. (Cankar 1933: XIV–XV) V rokopisu je v prologu razvidnih sedem odstavkov, ki so grajeni simetrično oz. tematsko prepletajoče, zato je nujno, da je kompozicija odstavkov natančno ohranjena tudi v vseh tiskanih različicah. Pregled le-teh pokaže, da so se uredniki (Izidor Can kar v Zbranih spisih, Dušan Moravec v Zbranih delih) zavedali pomenonosnosti sime- tričnega prepletanja odstavkov, zato je v tiskanih izdajah način postavitve odstavkov ohranjen, in sicer ne le s prehodom v novo vrstico, pač pa tudi z zamikom, kar je bila sicer splošna navada na prelomu iz 19. v 20. stoletje. Simetrija je tako izražena (v rokopisu) in ohranjena (v pregledanih tiskanih izdajah) na ravni celotnega prologa: tematsko se posebej skladajo neparni odstavki (1., 3., 5. in 7.) in posebej parni (2., 4. in 6). Neparni odstavki tematsko izpostavljajo pomen tujca, parni pa pomen narave oz. doline. Grozeče, nevarno in zlohotno stoji v neparnih odstavkih, idilično, a obenem tudi delno naivno, v parnih. Simetrija je razvidna tudi na ravni samih odstavkov, npr. v 4. odstavku, ki se začne in zaključi z isto besedno zvezo: »večerna zarja«. 6 Slika 1: Ivan Cankar, Krčmar Elija, rokopis (Ms 1153, št. 1, str. 1) Oklepajoča formula je zunanji gradnik in pokazatelj odstavčne celote, ki mora stati samostojno, kar še dodatno potrjuje nujnost ohranitve prvotne postavitve odstavkov. Simetrija pa ni razvidna le na ravni odstavkov in večjih delov besedil, pač pa tudi 7 na ravni mikrozgradbe, in sicer stavka, za kar pa ohranitev kompozicije odstavkov ni pogoj, saj temelji predvsem na igri ritma. Kot primer navajamo stavek iz 4. odstavka prologa: 6 Večerna zarja je ugašala za prisojnim hribom, tiha senca od neba se je spustila na njive in vrtove. Tedaj se je oglasila pesem iz doline, zmerom glasnejša je bila in zmerom veselejša, vriskala je razposajeno in nebrzdano, kolikor bolj je bledela večerna zarja. 7 Gl. podpoglavje 2.1 in opombo 4. 299