Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 37_zbornik_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322
Simpozij OBDOBJA 37 ne more izreči, ker ga prehiti smrt. […] Črtica Edina beseda je sestavljena iz petih odstavkov, ki so nekako besedila in zgodbe zase […], pa vendar so si med seboj po »smislu« – če je to sploh prava beseda – popolnoma enaka in enake. (Sajovic 2003: 167, 170) Sajovic opozarja na tematsko samostojnost odstavkov, ki so lahko brani kot mikrobesedila znotraj besedilne celote. Poleg tematske prepletenosti oz. samostojnosti lahko v črtici Edina beseda opazimo tudi podobnost pri zgradbi odstavkov. Začenjajo 2 se namreč z uvajalcem oz. napovedovalcem besedilnega sveta, ki poleg tematske usme ritve nakazuje tudi samostojnost posameznega odstavka. Vsi uvajalci so prvo- osebni. Poleg besedilnega vzorca, kjer so odstavki zaokrožene osamosvojene tematske enote, je pri zgradbi odstavkov in njihove vpletenosti v makrostrukturo besedila 3 opaziti tudi poudarjeno simetrijo. Ta je izražena ali na ravni stavka, odstavka ali širšega dela besedila. Zanima nas predvsem simetrija na ravni odstavkov oz. širšega dela besedila, vendar se bomo vsaj na kratko, predvsem zaradi prikaza razsežnosti rabe tovrstnega vzorca, ustavili še pri stavčni simetriji. Tipičen primer stavčne sime- trije predstavlja stavek »Da, – ‘velik je najin svet, in krasen …’« O njem so bile na- 4 pi sane številne razprave, ki so se ustavljale predvsem pri besednem redu in analizi ritma v stavku, malo manj pa so izpostavljale simetrijo. Obravnavana ifgura je namreč simetrična z izpostavljenima pridevnikoma v vlogi predikativa na začetku in koncu stavka. Med njima stoji poudarjena osebkova zveza »najin svet«. Tovrstne simetrije so v Cankarjevih proznih delih pogoste tudi na ravni zgradbe odstavkov in širših besedil, kar bo prikazano v naslednjem podpoglavju. 2.1.1 Krčmar Elija Povest Krčmar Elija je kot del zbirke Troje povesti prvič izšla leta 1911. Izdala jo je Družba sv. Mohorja v Celovcu. Poleg prvotiska bomo pregledali tudi rokopis, ki ga hrani arhiv Narodne in univerzitetne knjižnice pod signaturo Ms 1153, št. 1, objavo v Zbranih spisih, ki so izšli leta 1933, uredil pa jih je Izidor Cankar, ter objavo v Zbranih delih, ki so izšla leta 1974. Analizirali bomo prolog povesti, saj so v njem prisotne vse oblike simetrije, ki so vezane na kompozicijo odstavkov. Predvidevamo, da je v vseh tiskanih izdajah v roko- pisu postavljena kompozicija popolnoma ohranjena. Na pravopisne ali druge slovnične 5 popravke v prvotisku, Zbranih spisih in Zbranih delih se ne bomo osredotočali. 2 Napovedovalec besedilnega sveta je stavčna ali nestavčna zveza besed, s katero se začenja posamezni odstavek. Na pomenski ravni razkriva temo odstavka, hkrati pa je kazalec tematskega preskoka. 3 Simetrijo razumemo kot tematsko in/ali strukturno skladnost ali na ravni širšega dela besedila, na ravni posameznih odstavkov ali znotraj stavčne strukture. 4 Pirjevec (1964: 279): »Še globlje je posegel ritem v gramatikalni red pri stavku Velik je najin svet, in krasen. Glavni iktus stavka je najin svet – in to je gotovo v nasprotju z logično racionalno vsebino sporočila, ki nam hoče povedati pač samo to, da je najin svet velik in krasen, kar pomeni, da bi moral biti glavni poudarek na obeh pridevnikih, ne pa na samostalniku. Cankar je tedaj ustvaril nov vrstni red. S tem je v določeni meri prizadel vsebino in ravnal proti pravilom logike in slovnice.« Gl. tudi Pogorelec 2011: 147. 5 Vse spremembe, tako pravopisne, leksikalne kot slovnične, so natančno popisane v Opombah Zbranega dela 19, 327‒331. 298