Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 37_zbornik_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322
Simpozij OBDOBJA 37 V teh žalostnih časih nam bodi Janez Trdina tolažba in zavetišče. Njegovo pripovedovanje je popolnoma naturno, odkritosrčno in jasno. […] Zadnjič sem celo bral, da »Prešerna in Cankarja ljudstvo ne umeje«. Taka družba me je silno razveselila, ali vendar mi je bilo ob nji hudo. Kajti bila mi je znamenje, da je v slovenskih deželah še zmerom mnogo ljudi, ki smatrajo naše ljudstvo za kmetavzarsko, zabito in neumno, za prav tako neumno, kakor ga sodijo Pommer, Malik in Wastian. (Cankar 1975: 152‒153) Še natančneje pa je svoj nazor glede pomembnosti oblikovanja umetnostne besede opisal v pismu, ki ga je marca 1918 pisal Henriku Tumi. Pismo še dodatno govori v prid temu, da Cankarju oblika ni le posoda vsebine ali estetski okras, temveč gradnik pomena in smisla: Za slovnico se res nisem zanimal nikdar v svojem življenju. Kadar pišem mi je edina skrb, da jasno povem, kar mislim, in pa, da natanko do najtišje nijanse čuti z mano tisti, za kogar pišem. Tako se zgodi, da včasih vedoma zagrešim nepravilno slovniško obliko. Kajti, če mi je treba kdaj izbirati med slovniško čednostjo na eni strani ter med jasnostjo in lepoto sloga na drugi, se odločim takoj za slovniško nepravilnost. Še druge važne stvari so, ki bi jih po pravici moral na široko razpresti. N. pr. 1. Ritem v slogu je važnejši od slovnice. 2. Ritem je odvisen od vsebine. 3. Beseda je odvisna od ritma. 4. Treba je čistega soglasja med samoglasniki in soglasniki. Takih pravil je še veliko število; človek jih nosi sam v sebi, zapisana niso nikjer. Treba je, kakor Vam je znano, brati vsako stvar naglas. In tedaj sodi o jeziku edino poklicani sodnik: uho. (Cankar 1976: 64‒65) Vsebina narekuje obliko, oblika pa nasprotno razkriva pomen oz. vsebino. Oboje je nerazdružljivo, saj vsebina začrtuje obliko, ta pa sooblikuje pomen. Oblika je gradnik besedilnega sveta in jo je zato kot tako nujno brati. Če povežemo napisano s ciljem tega prispevka, izpostaviti pomen oblikovanosti odstavkov v proznih delih Ivana Cankarja, lahko zaključimo, da oblikovanost nje- go vih besedil ni le odraz umetnostnega obdobja, v katerem je deloval, prav tako ni naključna, pač pa skrbno premišljena in skrajno pomenonosna, zato jo je nujno ohraniti v vseh izdajah. 2.1 Simetrija in odstavek V Cankarjevih proznih delih je prisotnih veliko skladenjskih in širše besedilnih stilemov: simetrija, inverzija na ravni besednega reda, posebnosti na ravni členitve po aktualnosti, paralelizmi, nominalni slog, prepletanje razvejanih stavčnih struktur z bogato epitetonezo in kratkih, prostih stavkov brez vsakršnega epitetona itn. Zelo opazni sta prav simetrija in na ravni širšega besedilnega stilema zgradba odstavkov, ki je sogradnik besedilnega sveta. Simetrija in zgradba odstavkov sta največkrat pre- pleteni. Gre za pripovedni besedilni vzorec, pri katerem je v odstavkih zaznati izredno preifnjeno jezikovno oblikovanost. Na pomembnost oblikovanja odstavkov je opozoril Tomaž Sajovic pri razčlembi črtice Edina beseda: Pri branju nas najprej preseneti, da je črtica sestavljena iz petih odstavkov s popolnoma enako besedilno temo: o edini besedi, ki bi osmislila celotno življenje, ki pa jo človek 297