Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 37_zbornik_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322
Simpozij OBDOBJA 37 Slika 5: Razglednica, ki jo je Lušinovi skupaj s svojo fotograifjo iz Berlina poslal njen stric, 1909 Ana je v Plešivcu preživela zadnja leta svojega življenja. Takrat se je posvetila 3 pisanju, ohranjene so tri njene črtice. Vse so snovno zanimive. Fran Roš je zapisal, da sta ohranjeni dve Anini črtici (tretjo je torej kasneje odkril Marinšek). Leta 1907 je dve črtici poslala Zofki Kveder. Ta je v Zagrebu urejala slovenski mesečnik Domači prijatelj. V pismu ji je Ana omenila tudi svojo povezavo s Cankarjem, za katero je Kvedrova vedela že prej. Iz njegovega pisma z Dunaja je citirala Cankarjevo laskavo mnenje o Zofki. Ta je v odgovor najprej duhovito zavrnila Cankarjevo hvalo, nato pa se je potrudila literarni začetnici dati nekaj nasvetov za pisanje. Črtice so zanimive prav zaradi avtobiografskosti. Snovno vse črpajo iz Plešivca. S po močjo črtic si lahko ustvarimo predstavo o življenju in značaju Lušinove. Pokaže se kot izredno sočutna ženska z globokim čutom za pravičnost. Naslovi črtic so: Moja svakinja Krista, Mežnarjev Jak in Umreti na božični večer. Moja svakinja Krista je osredotočena na obisk Bregantove sestre v Plešivcu poleti 1907, pri Mežnarjevem Jaku pa gre za motiv umiranja in smrti mladega človeka zaradi bolezni. Ana se je sama spopadala s tegobami jetike, zaradi česar je verjetno tako sočutno opisala bedo vaškega fanta. Smrt je osrednji motiv tudi v črtici, ki jo je Marinšku predala Anka Komovec. Umreti na božični večer je črtica o tem, kako sta Hinko in Ana preživljala božični večer leta 1908. Ana je umrla dobro leto po tistem božiču. Iz te črtice je najbolj razvidno, kako ljubeč odnos sta imela zakonca Bregant: »Kako krasen bo že sam božični večer! Četrti bo, kar jih preživiva skupaj v vedno isti, če ne še v vedno večji ljubezni in razumevanju.« V črtici smo spet priča Anini prisrčni naravi in otroški radosti ob bližajočem se božiču: »Nato sem vstopila v sobo vsa srečna, kot nekoč, ko sem bila še otrok. Ima pač v sebi nekaj blaženega, mehkega, 3 Z vrstno oznako črtica so Anini literarni poskusi opredeljeni zaradi osnovnih značilnosti te kratke pripo- vedne oblike, in sicer obsega, osredotočenosti na en dogodek, sintetične gradnje ter majhnega števila nastopajočih. 292