Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 37_zbornik_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322
Simpozij OBDOBJA 37 Leta 1903, po maturi, je Ana dobila službo učiteljice pri Sv. Benediktu v Sloven- skih goricah. Iz mestnega okolja se je preselila na štajersko podeželje. Tam je spo- zna la Hinka Breganta, ki je bil tudi učitelj na šoli pri Sv. Benediktu, in se z njim poro čila. (Roš 1972: 299, 303) Marinšek je med raziskovanjem v zapuščini učitelja Lojza Hofbauerja v Hrastniku odkril fotograifjo učiteljskega zbora pri Sv. Benediktu v Slovenskih goricah (Slika 1). Na hrbtni strani je zapisano, da je učiteljica, ki sedi na levi, Ana Lušinova, Cankarjevo dekle, pokopano v Plešivcu pri Velenju (Slika 2). Ana je kmalu zbolela za jetiko in bolezen je bila glavni razlog, da se je učiteljski par, Ana in Hinko Bregant, prijavil na razpisano učiteljsko mesto v hribovskem Ple- šiv cu pri Velenju, sredi smrekovih gozdov. Upala sta, da se bo Ani v takem okolju zdravje izboljšalo. Ko sta se leta 1905 nastanila tam, je k njima prišla Anina sestra Minka, že poročena, da bi se v mirni vasi sredi gozdov tudi sama spopadla z boleznijo. (Roš 1917–1972: 305) Minka je bila po naravi živahnejša od sestre, trša in do življenja zahtevnejša. S Can- karjem se je Minka seznanila, ko sta se z Ano peljali na Dunaj k stricu. Cankar je bil na ljubljanskem kolodvoru v njuni družbi in se je na prvi pogled zaljubil v Minko. Alojz Kraigher je kritično menil, da je bila ona željna le njegovega občudovanja, njegovih navdušenih pisem, da je bila v približevanju Cankarju le preračunljiva igralka. Pred prijatelji se je Cankar hvalil in jo že predstavljal kot svojo nevesto. (Kraigher 1954: 143) Končno pa je bratu Karlu priznal: Jaz sem bil v Ano res zaljubljen in še zdaj mi je čisto sentimentalno pri srcu, kadar se spomnim nanjo. Vrag vedi, kako se je zgodilo, toda ravnal sem precej umazano z njo, ko sem pričel tisti neumni lfirt z njeno sestro … Po Anici mi je zelo žal. (Cankarjevo pismo bratu Karlu z dne 22. marca 1900) Čeprav je bilo razmerje med Minko in Cankarjem kratkotrajno, je Ana ob tem gotovo trpela, vendar jo je Minka uspela pomiriti. Ana ji je želela verjeti, da med njima ni bilo pretesnih stikov, in je tako lažje zvesto vztrajala v svoji vdani ljubezni do Cankarja. Prijateljstvo med sestrama je do konca ostalo trdno. (Roš 1972: 298) Alojz Kraigher je menil, da je Minka svojo smrt morda sama pospešila. (Kraigher 1954: 154) Ana je Cankarju pisala, da ji je Minka očitala strahopetnost, ker se tako zelo oklepa življenja. Že Ana je najverjetneje uživala arzen in morifj (Kraigher 1954: 156), kar omenja tudi v pismu Cankarju z dne 20. februarja 1905. Minka je Cankarjeva pisma njej uničila že zato, da ne bi z njimi žalila sestre še po svoji smrti. (Kraigher 1954: 158) Minka je umrla 1. januarja 1906, stara 26 let. Pokopali so jo v Plešivcu. (Roš 1972: 305–306) Ani se je zdravje v novem okolju začasno izboljšalo. Oskrbovala je Minkin grob, ki je bil v bližini šolskega zidu. Cankarju Ana po prihodu v Plešivec ni več pisala, o njuni mladostni ljubezni pa so še vedno pričala njegova pisma, ki jih je skrbno hranila in rada prebirala. Nikoli ni izvedela, da je Cankar večino njenih pisem uničil; v njegovi zapuščini so se našla le tri Anina pisma. (Marinšek 1993: 39) Umrla je 3. februarja 1910, stara 28 let. Pokopali so jo poleg sestre Minke za cerkvijo sv. Miklavža v Plešivcu. Bregant je dal na nagrobnik vklesati verz iz Erotike: 286