Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 37_zbornik_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322
Simpozij OBDOBJA 37 O odnosih, ki jih je Cankar gojil do naslovnikov svojih pisem, je mogoče skle pa ti iz nagovorov in zaključnih, pozdravnih formul, zgovorna sta vikanje in tika nje, s katerima vzpostavlja distanco oz. jo zmanjšuje ali ukinja. Iz pisem je razvidna Cankarjeva vljudnost, spoštljivost do naslovnika, v njih lahko kaže veliko pripravljenost spopadati 8 se s konlfiktnimi oz. problematičnimi situacijami. Posebno razmerje je gojil do svo- jega mlajšega brata Karla, na katerega pa se v pismih obrača nekoliko grobo in vzvi- 9 šeno. Korespondenca daje dragocene informacije o Cankarjevih življenjskih, eksi- stenč nih razmerah, saj vemo, da je bil pogosto brez denarja in je živel iz rok v usta; izvemo o njegovih dolgovih, pokaže se kot nespreten v ravnanju z denarjem. Vsebino njegovih pisem je mogoče na kratko povzeti kot beračenje za honorarje, predujme 10 oz. prošnje za kredit. To je verjetno tudi razlog, da ima Cankar v slovenski literarni zgodovini (in danes tudi v širši javnosti) status prvega poklicnega pisatelja. Za analizo njegove stvarne socialne situacije bi bilo gotovo zanimivo primerjati njegove denarne zahtevke, njihovo izpolnitev s predujmi in plačili, njegove dohodke na eni strani ter na drugi strani takrat običajne življenjske stroške na Dunaju (stroški za najemnino, hrano, potovanje itn.). V pismu Zofki Kveder z dne 8. maja 1900 (ZD 1973: 138) beremo, da se da na Dunaju prav dobro shajati z dvema kronama na dan ter desetimi guldni (= 20 kron) za mesečno najemnino. Pisemska korespondenca Ivana Cankarja je prav tako dragocen vir informacij za vrednotenje njegovega dela, datiranje posameznih besedil, iz nje se seznanimo z njegovim odnosom do pisateljskih kolegov, ki lahko odvisno od naslovnika izpade celo kontroverzno.11 Posebnega pomena so informacije o neuresničenih literarnih 12 načrtih, saj takih informacij drugje ni mogoče najti. Izvemo podrobnosti o njegovem življenju na Dunaju, ki so hvaležen vir za biograifjo; Cankar več kot očitno ni ne iskal ne našel stikov z avstrijsko-nemškim kulturno-literarnim življenjem, čeprav je bil na Dunaju skoraj celo desetletje. Temu ni mogoče iskati vzroka v pomanjkljivem obvladovanju nemškega jezika, saj korespondenca izpričuje prav nasprotno (npr. nemška pisma z Lölfferjevimi, pisma založniku Bambergu idr.) in je tudi stilno izjemna. Poseben projekt bi bilo treba nameniti obdelavi informacij o takratnem dunajskem življenju. 8 Samo en primer iz pisma Aškercu: »Jaz imam o Vaših najnovejših delih svoje nazore, ki se jako strinjajo z nazori mnogih drugih ne baš nespametnih ljudíj. Ali stvar je taka: Vam se ne smé reči nì besedice; kdor ne klečí brezpogojno tudi pred Vašimi slabejšimi in čisto slabimi proizvodi, ga smatrate svojim pre- ganjavcem in grobokopom [...]« 9 Npr. v pismih št. 28, 81 in 93 (ZD 27: 52 in nasl., 109 in nasl., 117 in nasl.). 10 Že Cankarjevi izdatki za poštnino in telegrame so morali biti ogromni. 11 Npr. v pismu Zofki Kvedrovi piše: »Kar mi poročate v svojem pismu o Aškercu, me ni iznenadilo. Vsa ljubljanska literarna družba je moralno tako pokvarjena, da bi se samo čudil, če mi bi bili poročali o nji kaj poštenega. S svojim otročje-zlobnim molčanjem o mojih delih, s svojim prikritim zbadanjem in ostudnim zahrbtnim rovanjem bi mi ti ljudjé radi škodovali – in za moment mi lahko resnično škodujejo – ali kadar pride čas, bodo želi za svoje početje sadove, kakoršnih niso pričakovali.« (ZD 28: 128 in nasl.) 12 Npr. bratu Karlu 16. decembra 1913 poroča, da trenutno pripravlja tragedijo Starec (ZD 26: 118). 282