Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 37_zbornik_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322
Simpozij OBDOBJA 37 5 Sklep Ob koncu lahko potrdimo, kar smo opazovali ves čas, da je večina pregledanega gradiva temeljila na veliki ljubezni do slovenske besede, na neprecenljivem zavedanju lepote in vrednosti slovenske dežele in da je gradivo visoko kvalitetno in tudi likovno opremljeno. Frančiškani so se kot gimnazijski profesorji zavedali pomena knjig in so se leta 1848 odločili, da uvedejo slovenščino kot učni predmet (Granda 1995: 24), takrat je pouk potekal v prostorih frančiškanskega samostana. Ob reformi leta 1848, ko so gimnazije iz šest- postale osemrazredne, je imela frančiškanska knjižnica pomembno vrednost za Dolenjsko in šolstvo, ki ga v takem obsegu brez frančiškanov zagotovo ne bi bilo. Patri so načrtno kupovali in zbirali knjige ter jih tudi dobivali v dar, kar je pripomoglo k temu, da je bila v 19. stoletju gimnazija najbolj mednarodna ustanova v Novem mestu. Dijaki in učitelji so prihajali z vseh koncev habsburške monarhije (med njimi so bili Slovenci, Hrvati, Avstrijci, Nemci, Italijani, Čehi in drugi). Za ves narodnozavedni duh, ki je povezan z izobraževanjem in ljubeznijo do maternega jezika, smo lahko globoko hvaležni vsem in vsakemu posebej. Viri in literatura BAHOR, Stanislav, 2009: Skriti knjižni zakladi. Pisna dediščina samostanskih in cerkvenih knjižnic v Sloveniji. Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica, Tuma. GRANDA, Stane, 1995: Družbena in družabna vloga novomeške gimnazije do 1. svetovne vojne. Natalija Petakovič (ur.): 250 let Gimnazije Novo mesto: 1746–1996. Novo mesto: Gimnazija Novo mesto. 15–29. Memoria Scripta Sloveniae. https://memoriascripta.nuk.uni-lj.si/zbirke/index.php?id=90 (dostop 3. 5. 2018) PEVEC, Felicijan, 1991: Nova samostanska knjižnica pri frančiškanih v Novem mestu. Rast 4. 406–408. PEVEC, Felicijan, 1998: Rokopisna knjiga pri frančiškanih v Novem mestu. Acta historiae artis Slovenica 3. 145–155. SIMONIČ, Albina, 1995: Knjižnica. Natalija Petakovič (ur.): 250 let Gimnazije Novo mesto: 1746–1996. Novo mesto: Gimnazija Novo mesto. 115–117. 275