Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 37_zbornik_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322
Simpozij OBDOBJA 37 in njenim urejanjem. Najstarejši je rokopisni katalog v knjižni obliki z začetka 18. stoletja z naslovom Catalogus Librorum Bibliothecae conventus Rudolfswerthensis LL. Franciscanorum. V njem je gradivo razdeljeno na 15 strokovnih skupin, in sicer z abecedno ureditvijo znotraj strok in s signaturo. Ohranjen je tudi abecedni imenski katalog iz leta 1853 z naslovom Repertorium Librorum Prefectorum Bibliothecae P. P. Franciscanorum reform. Conventus Neostadiensis in Ordinem redactum Anno 1583. Ta ni urejen po abecedi, tudi letnice niso navedene, pri avtorjih je naveden priimek in začetnica imena, naslovi pa so lahko okrajšani. Prvi poznani knjižničar v novomeški frančiškanski knjižnici je bil v letih 1735–1736 Anton Khallan. Sledili so Hugolin Sattner (1875–1878), Alfonz Furlan (1919–1924), Ciprijan Napast (1931–1942) in Tarzicij Toš (1942–1945) (Pevec 1991: 406). V letih 1942–1944 je pater Tarzicij Toš oblikoval stvarni katalog v listkovni obliki. Razdeljen je na strokovne skupine z naslednjimi podatki: razred, signatura, avtor, naslov, obseg, kraj in leto izdaje. Listki so shranjeni v predalih omare, uvezani so v mape. Znotraj strokovnih skupin, ki jih imenuje razredi (class[is]), so listki urejeni po priimkih avtorjev oz. naslovih, če so dela anonimna. Strokovnih skupin je 12. (Bahor 2009: 164) Od leta 1984 do 2012 je knjižnico prizadevno vodil pater Felicijan Pevec. Od takrat do danes knjižnično gradivo na premajhnem prostoru v sobi znotraj samostana sameva, bratje frančiškani pa odprejo vrata le v novi del knjižnice, ki je zanimiv za šolske skupine, medtem ko velik del fonda ostaja javnosti zaprt. Posebna spodbuda za razvoj knjižnice je bila ustanovitev novomeške gimnazije leta 1746. Pred tem je bil samostan povečan prav z namenom, da bi lahko služil gim- naziji in profesorjem. Vodenje šole in poučevanje so prevzeli frančiškani, ki so gimna- zijo vodili in bili profesorji do leta 1870, poleg tega so od leta 1778 dalje vodili tudi ljudsko šolo. Med letoma 1723 in 1783 je bila v samostanu modroslovna šola, pouk iflozoifje za frančiškanske redovnike, med dijaki je bil tudi Valentin Vodnik. Knjižnični fond se je obogatil z deli s področja zgodovine, zemljepisa, matematike, ifzike, iflozoifje ter klasične literature grških in rimskih avtorjev, slovnicami, leksikoni, priročniki v grškem in latinskem jeziku ter gradivom s področja cerkvene in splošne zgodovine (Pevec 1998: 146). Posebno skrb so v samostanski knjižnici namenjali knji gam slovenskih avtorjev. Poleg Vodnikovih Pesmi za pokušino (novomeški frančiš kani hranijo prvo izdajo njegove zbirke iz leta 1806) je treba med slovenskimi avtorji omeniti M. Pohlina, J. Japlja, Bratovske bukvice S. Roshenkranza M. Kastelca iz leta 1682, pridigarski priročnik F. Župančiča iz leta 1748, prvo izdajo Prešernovih Poezij (1847) ter dela J. Ciglerja, P. Kozlerja, F. Miklošiča, A. Janežiča, S. Jenka, p. L. Hrovata, F. Erjavca, F. Levstika, F. Barage in A. M. Slomška (Bahor 2009: 167). Knjižnica je v samostanu že ves čas od ustanovitve in se je ohranila v celoti. Danes si obiskovalci lahko ogledajo obnovljeni prostor knjižnice v prvem nadstropju samostana. Narejena je po zgledu knjižnice ljubljanskih frančiškanov, le da je manjša. V novem muzejskem delu knjižnice je postavljen del gradiva, ki šteje približno 7000 enot z letnico izida do leta 1800, in na ogled je gradivo, povezano z novomeško gim- nazijo. Ocenjujejo, da je v stari knjižnici še približno 6000 enot starejšega gradiva in da celoten fond obsega približno 20.000 enot (Bahor 2009: 163). 268