Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 37_zbornik_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322
Simpozij OBDOBJA 37 pesmaric (prim. Mukič 1999; Novak 1997); med njimi nekatere vsebujejo zgolj »mrtveče pesmi«. Rokopisne pesmarice »mrtvečih pesmi« so nastale kot 1) zapis repertoarja naj- pogo steje izvajanih pesmi, ki jih je zapisovalec – pogosto organist – potreboval pri svojem delu, in kot 2) prepis pesmi iz predhodnih rokopisnih ali tiskanih pesmaric: v tem primeru je prepisu botrovalo pomanjkanje dostopnih pesmaric ali denarja za nakup tiskane pesmarice. Pri tem se zastavlja vprašanje, v katerih pesmaricah je prepi- sovalec »besedilo občutno prilagodil ne le svojemu jezikovnemu idiomu, temveč ga je v skladu s svojo aifniteto in potrebami lokalnega družbenega konteksta tudi teksto- loško prilagodil, variiral, povzel, mu dodajal prvine ustnega izročila« (Ogrin 2017: 43), kdaj pa gre za zvest prepis iz že obstoječe pesmarice ali celo za zapis pesmi, ki so bile v določenem kontekstu funkcijsko rabljene v določeni skupnosti in so se prenašale prek ustnega medija. Tabela 1: Poti nastanka rokopisnih in tiskanih pesmaric tiskane pesmarice prevedene pesmi in pesmi iz predhodnih tisk ® tisk tiskanih izdaj pesmi, prehodno dostopne v rokopisnih rokopis ® tisk pesmaricah rokopisne pesmarice prepis pesmi iz predhodnih pesmaric rokopis/tisk ® rokopis (rokopisnih ali tiskanih) zapis repertoarja najpogosteje izvajanih ustni prenos ® rokopis pesmi Dostopne pesmarice »mrtvečih pesmi« – številne ohranjene pesmarice žal niso dostopne – se uvrščajo v eno od kategorij, prikazanih v tabeli. Poleg tega je bila odlo- čitev za določeni medij deloma povezana z religiozno pripadnostjo, saj naj bi bile tiskane pesmarice značilne za evangeličansko, rokopisne pesmarice pa za katoliško skupnost (Novak 1974; Pšajd 2017). Vendar so se ohranile tudi evangeličanske roko- pisne pesmarice (npr. NUK, Ms 1485), poleg tega se je repertoar prepletal, saj so nekatere pesmi predreformacijskega izvora, nekatere so protestanti prevzeli od kato- li čanov, druge pa so katoličani ob rekatolizaciji prevzeli od protestantov in so se zato uporabljale v obeh skupnostih. Tako so npr. izhodiščno luteransko Martjansko pesmarico uporabljali in prirejali tako katoličani kot evangeličani (Novak 1997; Adam 2013: 44–45) in je živela dalje pri katoličanih, ki so jo vsaj delno prepisovali celotno 19. stoletje in jo kasneje deloma tudi natisnili (Novak 1997: 56). Pomemben vpliv je imela tudi madžarska tradicija prevajanja nemških in latinskih pesmi in izdajanja pesmaric, tako so v Martjanski pesmarici 1 pesmi iz Cantionale catholicum (1676) Jánosa Kájonija, v Sijartovih Mrtvecsnih peszmih pa najdemo prek- murske prevode v madžarščino prevedenih pesmi Bartolomeja Ringwaldta, Johanna in Nikolaja Heermanna, Valerija Herbergerja, Krištofa Knolla, Simona Dacha, Johanna Georga Albinusa, Johanna Rosenmüllerja, Tomaža Čelana po prevodu Bartholomeja Ringwaldta in Jacoponusa idr. (Škafar, Novak 2013). 26