Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 37_zbornik_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322
Simpozij OBDOBJA 37 Poklukar razlaga, da bi mo ra- le biti črke oblikovane v skladu z optičnimi pra vi li, privlačnostjo in lepoto (Poklukar 1851–1858: 6). Po njegovem so strešice estet sko »pohabljene«, diakri tič ni znaki pa utrujajo oko za ra di svoje pogostosti in nefunkcionalnosti: tiskana abe- ceda je neudobna za branje, ko pišemo, pa dodajanje dia kritičnih znakov ustavlja potek peresa, kar je popolnoma ne ekonomično. Omenja celo stroške tiskarjev, ki so morali prilagajati svinčene črke. Poklukar analizira, katere črke v abecedi manjkajo, če bi želeli zajeti 6 V analizi vse slovanske glasove. latinice pri de do zaključka, da bi bile lahko vse nove črke oblikovane iz treh primarnih potez in da je lahko vsaka črka latinične abecede zapisana na različne načine, ne da bi izgubila primarni značaj. Nekatere njegove trditve imajo trhlo osnovo. Ves čas se npr. sklicuje na »principe sinteze«, ki pa jih nikoli ne razloži. Za primer lahko podamo njegovo »računanje Slika 2: Brošura Ankündigung točnega števila načinov«, s katerimi lahko deifniramo in zapišemo črko k. Za obe verziji (minuskulo in majuskulo) matematično naračuna od 2197 do 950.881.373 možnosti vizualizacije. Nekaj teh variant je ilustriranih v njegovi tabeli Brevi Manu-Vorschlag (Slika 3). Slika 3: Brevi Manu-Vorschlag, črka k 6 Njegova univerzalna abeceda naj bi zajela vse posebne glasove ruskega, srbskega, ilirskega, slovenskega, češkega, zgornjelužiškega in poljskega jezika ter bi bila primerna tudi za nemščino, francoščino in italijanščino. Navaja, da latinici manjkajo trije samoglasniki za slovenščino in še dva za druge slovanske jezike, pa tudi 19 soglasnikov za slovanske jezike. 251