Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 37_zbornik_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322
Simpozij OBDOBJA 37 Objave v Novicah in Zgodnji Danici Kljub kritikam je Poklukar kmalu začel objavljati svoje znanstvene osnove za reformo. Za boljše razumevanje obsega njegovega projekta je pomembno razumeti kronologijo objavljenih del. Prva natančnejša objava je članek Naznanilo v Novicah in Zgodnji Danici (Poklukar 1851a, 1851b), ki mu je takoj sledilo še nekaj drugih: brošura Ankündigung z dodatno tabelo z naslovom Brevi Manu-Vorschlag (pred avgustom 1851), dodatna tabela Supplement-Blatt (avgust 1851), nato Schluss-Probeblatt (februar 1853) in letak Universal-Alphabet (ki ni datiran). Potem je prišlo do velike vrzeli, ki so ji sledile dodatne tabele: • Nachträgliches Probeblatt (30. november 1857), • Siebenter letzt-rectiifcirter Vorschlag (20. maj 1858), • Poskušnja (avgust 1860, januar 1861), • Poskušnja (november 1860, januar 1861) in Poskušnja (januar 1861). V Naznanilu v Novicah je Poklukar napovedal »prihodnjo izdajo noviga, občno- slovanskiga, zraven tudi nemškiga, francoskiga in laškiga, in po dopustljivosti okoljšin tudi vesolniga ali celosvetskiga alfabeta s priloženo kratko predlago samiga slovenskiga v poskušnjo«. Majhno število bralcev je videl kot enega največjih pro- ble mov, sploh za razvoj znanosti, literature in umetnosti, govoril pa je tudi o visokih stroških majhnih naklad in pridigal: »Čas je tedaj, da se […] pred vsim v alfabetu in pisanji zedinimo, če nočemo, de bi vsim drugim narodam na večno zadej hodili, in le drobtinice pobirali, ki od njih miz padejo.« (Poklukar 1851a: 132–133) Letak Universal-Alphabet Poklukar je Universal-Alphabet (Poklukar b. l.) (Slika 1) najbrž izdal po brošuri in po prvi dodatni tabeli, vendar ga moramo predstaviti na tej točki, saj vsebuje informacije, ki so pomembne za razumevanje celote. V nasprotju s prejšnjimi objavami tu načne širšo temo: Abeceda je sredstvo komunikacije med narodi [...]. Abecede sodobnih narodov so še vedno na isti ravni nepopolnosti in šibkosti, kot so bile že na samem začetku, ko so jih narodi začeli uporabljati. Skoraj vsi evropski narodi, razen Rusov, Srbov in Grkov, so sprejeli abecedo starih Latincev in so zamudili priložnost, da v njej pripravijo nove znake za zvoke jezikov. (Poklukar b. l.) Vidimo, da o drugem sistemu pisanja v uporabi pri slovanskih jezikih – cirilici – Poklukar ravno tako nima visokega mnenja. Čeprav je osnovana na grški unciali, je »neprijetna, okorna in kvadratasta« in po njegovem mnenju ne preveč berljiva. Zato je kot osnova za dodajanje črk v latinični alfabet neprimerna. Poklukar tukaj že daje prednost latinici: zaradi svoje preprostosti in lepote je najboljša osnova za univerzalno abecedo. Nove črke bi morale imeti takšno obliko in razmerja kot latinica, na podlagi zgodovinskih informacij pa bi bilo po njegovem mnenju mogoče uskladiti zvoke vseh znanih jezikov vseh celin, ne da bi dodali veliko novih črk: po njegovem mnenju bi lahko vse te zajeli v treh ali največ treh abecedah in pol. 249