Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 37_zbornik_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322
Simpozij OBDOBJA 37 O Poklukarju ni veliko sekundarnih virov, primarni viri pa so njegova brošura (Poklukar 1851–1858) in priloge, ki jih je dal natisniti. Kronologijo dogodkov se je dalo rekonstruirati s preučevanjem časopisnih člankov, povezanih z izdajanjem nje- go vega gradiva, in iz njegovega dopisovanja s sodobniki. Poklukar si je prizadeval za združitev Slovanov v enotnem jeziku in abecedi, v čemer lahko vidimo vplive pan slovanske politike. Čeprav je bilo njegovo stališče zanimivo, je bilo oddaljeno od treznega, zmerno nacionalnega pogleda takratne politike. Poklukar se kaže kot osamljen in utopičen reformator, ki se ni zanimal samo za kulturo in jezik, ampak tudi za področja, ki bi mu omogočala izpeljavo idej – npr. za tipograifjo. Njegove razprave so polne podrobnih pojasnil o oblikah črk, o čitljivosti, vidi se njegovo poznavanje drugih sistemov pisav, obravnava pa tudi povezavo med 3 zvoki in oblikami. Poklukar se je rodil 16. aprila 1791 v Gorjah in umrl 7. marca 1866 v Ljubljani. Študiral je iflozoifjo in teologijo, leta 1823 pa je postal učitelj v Celovcu, kjer je vzpo stavil tesne stike s slovensko inteligenco. Tam se je srečal z Antonom Martinom Slomškom, kar je mogoče prispevalo k njegovemu zanimanju za slovanske abecedne 4 sisteme. Iz Poklukarjeve brošure je mogoče zaključiti, da se je s to temo začel ukvar- jati že, ko je bil v Celovcu. Leta 1831 se je preselil v Ljubljano in postal profesor pasto ralne teologije, leta 1848 pa je bil imenovan za stolnega kanonika v Ljubljani (Lukman 1933–1952: 427–429). Časopisni članki o pravopisu Poklukar se je javni razpravi o jeziku pridružil pozno, saj je šele leta 1849 objavil serijo člankov z naslovom Kako dolgo še ne bomo lažnivosti sojega pravopisa slovo dali? (Poklukar 1849). V njih je že prisotna glavna ideja: poenotenje vseh slovanskih narodov na podlagi abecede, ki bi združevala več kot 80 milijonov ljudi. Eno od temeljnih vprašanj je bila seveda izbira jezika za skupno osnovo: [K]tero slovansko slovilo (Dialect) bo v občeji pismovinski jezik izvolila? – Gotovo ne drugo, kakor ktero je nar mečji, nar lepši, nar plemenitniši, in to je brez dvoma – Serbsko, ktero je v lepoglasji Laškimu ali Talijanskimu enako (Poklukar 1849/2: 8–9). Jasno je, da je bila zamisel o prevzemu srbskega jezika na celotnem slovanskem območju drzna, in ni presenetljivo, da je urednik Novic dodal dolg komentar, v katerem se je zavzel za podporo individualnim slovanskim jezikom, ki da so – v nasprotju z nemško politiko – sposobni visoke kakovosti izražanja na vseh literarnih področjih. Poklukarjeve ideje niso ostale neopažene. Odzivi so bili negativni, češ da je to vprašanje zaključeno in da naj s tem ne izgubljamo več časa. Izražena sta bila želja, da naj bi »v prihodnje ne bilo več govorjenja od pravopisa ali abecede v očitnih listih«, in mnenje, da se nasprotniki samo smejejo, »da nam je abecedna vojska nekako načarana« (Podlipski 1849: 82–83). 3 Za več informacij o povezavi med obliko in zvokom glej razdelek Brošura Ankündigung. 4 V njej trdi, da je to tematiko raziskoval že 25 let (Poklukar 1851–1858: 41). 248