Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 37_zbornik_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322
Simpozij OBDOBJA 37 ohra njena navedba prve božje zapovedi,3 ki ji sledi kratka razlaga: Boga moramo 4 ljubiti in mu zaupati nadvse. Sledi druga božja zapoved. Skrunjenje božjega imena je razloženo kot preklinjanje božjega imena, priseganje v božjem imenu, čaranje v božjem imenu, laganje v božjem imenu in goljufanje v božjem imenu. Tretja božja 5 zapoved je od ohranjenih na fragmentu najbolj razložena v luteranskem duhu. Gre za poudarek na poslušanju in učenju prave božje besede in pravih pridig. Če obstajajo prava božja beseda in prave pridige, verjetno obstajajo tudi napačna božja beseda in napačne pridige, s čimer je mišljeno katoliško tolmačenje božje besede. Na formalni ravni v tem fragmentu s stališča sodobnega nauka Cerkve ne najdem znakov, ki bi nakazovali na razlikovanje med katoliškim in luteranskim tolmačenjem božjih zapo- vedi. Gotovo pa prav razlaga tretje božje zapovedi s stališča časa, v katerem je bila napisana, lahko pomeni prikrito kritiko takratnega katoliškega tolmačenja le-te. Pri četrti božji zapovedi razlaga ni ohranjena. 6 Avtor želi s pomočjo jedrnate razlage in jasne strukture doseči najprej izobražene ljudi, ki znajo brati. Izobraženci imajo tako v tem besedilu dobrodošel pripomoček, kako na nezapleten način preprosto ljudstvo naučiti osnovnih verskih resnic. To je prvi korak na poti k izobraževanju neukih ljudi, ki bi jih nato naučili pisati, brati (abecednik, slovnica), samostojno prebirati Sveto pismo in jih pravzaprav naučili razmišljati s svojo glavo. Bohoričeva slovnica Arcticae horulae succisivae iz leta 1584, spisana v latinščini, nam je poznana kot prva slovnica slovenskega jezika. Po besedah avtorja je njen namen predvsem usvajanje pravopisnih pravil. Delo je namenjeno kranjskim, štajerskim in koroškim veljakom, ki naj bi, ko bi pravila usvojili, ta naučili tudi svoje podložnike. Tako bi mogli tudi oni sami brati Sveto pismo. Prav to je bil glavni namen avtorja.7 S svojim delom je Adam Bohorič želel dokazati, da je slovenščina kultiviran jezik, ki se ga da opisati z enakimi slovničnimi kategorijami kot latinščino. To je bila v tistih časih ustaljena praksa. Kljub temu pa Bohorič piše, da se zaveda odstopanj, ki obstajajo med kranjskim in latinskim jezikom. Če bi nanje pokazal, bi bralce razočaral, saj bi bilo videti, da slovenščina nima prave slovnice (Ahačič 2007: 71). 3 Veruj v enega Boga. 4 Ne skruni božjega imena. 5 Posvečuj Gospodov dan. 6 Kdo je dejanski avtor tega dela, ni popolnoma znano: »Otročje table ne moremo z gotovostjo pripisati nobenemu znanemu piscu: Dalmatinova in Tulščakova gotovo ni, morda Bohoričeva, toda v tem primeru bi moral Bohorič precej uporabljati podoben tekst iz Kreljeve Otročje biblije.« (Rigler 1968: 194) 7 »Mladi veljaki in bodoči izobraženci slovenskega rodu, ki jim je delo v posvetilu namenjeno, se bodo z njeno pomočjo izurili v omikanem in pravilnem pisanju ter branju slovenščine. Ko bodo enkrat prevzeli funkcije svojih očetov, pa bodo s svojim jezikovnim znanjem skrbeli tudi za širjenje elementarnega jezikovnega znanja med svojimi podložniki in drugimi neplemenitimi ljudmi.« (Ahačič 2015) 238