Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 37_zbornik_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322
Simpozij OBDOBJA 37 predpona, pisana narazen, je združena s primernikom: nar manj – najmanj : nar bolj/narbolj (enkrat) – najbolj. 3.4 Glasoslovne posodobitve so pogoste pri nenaglašenih samoglasnikih. Odpravljeni so: odraz i za e iz kratkega in nenaglašenega jata: vʃih – vseh; vidila – videla, viditi – videti, dijala – dejala, preshivila – preshivela; zapis polglasnika z i, tudi neobstojnega: kakʃhin – kakšen, ʃim – sem, ʃinika – sinka, ponishin – ponižen; dvojzhika – dvojčka; preglas: jeʃt – jaz; de – da, delezh – daleč, sdej/sdaj – zdaj, komej – komaj, Sgodej – Zgodaj; samoglasniški upad: snamnje : snamenja, perpovedvala – pripovedovala, sdihval/ sdihoval – vzdihoval; dnarje – denarje; danʃ – denes, kuharza – kuharica, per – pri (predlog in predpona), toda prijasen že v 1. izdaji; slo – zelo; kʃal – kesal, djal – dejal, konz – konec, tudi v osebnem lastnem imenu: Terpinz – Trpinec; toda obratno: is dobrote – z dobrote; prilikovanje: domu – domóv; sklopa šč > š: kerʃhanʃki – krščanski, sapuʃhèn – zapuščen, toda duhovšnico; vz- > z-: sredila – vzredila, sdihne – vzdihne; toda 20 zdihujem (vzdih- (16), zdih- (6)); dodani j: ojʃter – oster, grajʃhinzo – graščinico; neprvotni sklop pt v ptuj-: ptujz – tujec (3), toda ptujec (1) (pt- (5), t- (16)); • lj in nj sta sicer upoštevana že v 1. izdaji (dobrotljiviga – dobrotljivega), kjer pala talnost ni zapisana, je uvedena: prijatel – prijatelj; dopadlivo – dopadljivo; pomankanja – pomanjkanja. Izrazna stran glavnega števnika in nedoločnega zaimka je slavizirana: en – jeden, eniga – jednega. 3.5 V oblikoslovju so: upoštevane nove oblike: de – da; navadniga – navadnega; Per ʃvetim kerʃtu – Pri svetem krstu; s’ Franzetam – s Franom; domazhe déla – domača opravila; Nar teshji in nar hujʃhi rajtengo – najtežji in najbolj zapleteni račun, Boljʃhi se mi sdi – Boljše se mi zdi; na levi ʃtrani perʃ – ob levej strani persi, jej ‛ji’; naglasna razlika pri povratnem zaimku v orodniku: s’ ʃabo – s seboj; opuščen je nedoločni zaimek: Ob enim lepim […] dnevi – Ob lepem. naji – naju), razen v 1. izdaji v 3. osebi Dvojina se pri osebnem zaimku ohranja ( (jih – ju). Pri glagolu je v pomožniku za ženski spol redko rabljena množina, sicer prihaja do uporabe ženske dvojinske oblike, v 1. izdaji je -e po množini, v 2. -i po dvojini: ste – sti, bove – bodevi, enako pri deležniku: Vkup bove shivele (1836: 16) – Vkupe bodevi živeli (1882: 21); ʃo ʃe perpeljale goʃpa Kordula in Nesha (1836: 17) – sti se pripeljali gospe Kordula in Neža (1882: 21). V 1. izdaji je ob dvojinskem količinskem osebku uporabljena glagolska oblika v brezosebni ednini, v 2. pa je v 3. osebi dvojinska oblika srednjega spola ste za sta: Dve leti je minilo – Dve leti ste minuli. 20 Številka v oklepaju označuje število pojavitev. 232