Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 37_zbornik_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322
Simpozij OBDOBJA 37 »plavolasemu slovenskemu dekletu«, s katero se pogovarjata po francosko, ponudi prijateljstvo. (Pesjak 1887: 69–70) Francozinja, ki je pridevek »de« v priimku dobila po zaslugi deda, častnika v bitki pri Waterlooju, se Beati sicer ne zdi lepa, vendar jo ta s skoraj fotografsko natančnostjo opiše kot izjemno živahno, koketno, elegantno, bistro. Po očetu je »vneta domorodkinja«, ki »v Franciji ‘vélicega’ naróda ni mogla gledati ponižanega« in je odšla na tuje, medtem ko ji je mati predala ljubezen do umetnosti in posebej poezije; »zvolila si je pôsel bralke in Francijo neprestano molèč sedaj v tujini 21 z Bérangerom in Hugom hrepeni po nji.« (prav tam: 72–74) Iz poznejšega Beatinega vpisa z dne 5. junija 1876 izvemo, da ji je pisala Zoë, ki je zdaj srečna doma, »v mestu, katero Victor Hugo po pravici imenuje ‘srce vsega sveta’«. Prevratniški potencial imajo tele njene besede, s katerimi se spotika ob nemško barbarstvo, se zavzema za narodovo samostojnost in izraža svojo republikansko miselnost, ki najbolj pride do izraza tam, kjer se nasmiha ob porazu francoske vojske pri Sedanu 1870, ko je bila ustanovljena Tretja republika. Rešena sem vseh barbarov, zlasti nemških, omika, Beata, stanuje samo pri nas! Civilizacija je le tamkaj, kder je narod nje voditelj, in moj narod je bil od nekdaj veliki. Kako se iz razvalin razcvita moj Pariz! Lepši, ponosnejši, večji je od dne do dne. In razvneta republičanka ne bi bila jaz, ki ga ljubim? Blagoslavljeni na večno nasledki Sedana! Ainsi soit-il! — (prav tam: 139) Francozinja de Latour je kot taka po čisto človeški ter miselni naravnanosti pravo nasprotje vzvišene kneginje, zlasti z idejo svobode, domoljubja in narodne zavesti pa tudi tuje oz. nemške »omike«, ki jo v romanu negativno pooseblja naduta kneginja, predstavnica nemškega plemstva na Kranjskem. Ko de Latour omeni svojo novo 22 gospodarico v Parizu, ki je francosko-poljskega rodu, ni mogoče spregledati namigov na francosko-slovansko »zavezništvo« kot alternativo dominantnejši nemški kulturi. Pesjakova je pripoved umestila v nedavno preteklost, ki je v bližnjem stiku s se- danjostjo in bi bila lahko izkušena preteklost. Velika večina vpisov je iz leta 1875 (od maja do septembra), manjšina iz leta 1876 (od maja do julija), epilog je nastal 21. avgusta 1877. Z vidika organizacije časa izstopa kronološko zaporedje dogodkov, na kar kažejo datumi, pripoved guvernante pa se prav tako nanaša na bližnje dogodke, ki so malo oddaljeni od akta pisanja (zgodili so se denimo sinoči), tako da sta čas pripo- vedovanja in dogajanja večidel prekrivna. Ker je med ifktivnim dogajalnim časom in 23 dejansko letnico nastanka romana (1882) največ pet let, med letnico izida romana in ifktivnim časom dogajanja pa dobrih deset, to daje dnevniškoromaneskni pripovedi pridih avtentičnosti (in morda celo avtobiografskosti). 4 Za zaključek Ne gre namreč pozabiti, da je Luiza Pesjak kot rosno mlado dekle, staro 16 let, začela pisati dnevnik. V NUK-u hranijo tri zvezke z letnicami 1844, 1845 in 1846, 21 Pierre-Jean de Béranger (1780–1857) je bil za časa svojega življenja priljubljen pesnik, ki so ga postavljali ob bok vélikega Victorja Hugoja (1802–1885). Pisal je tudi slavilne pesmi Napoleonu. 22 Luiza Pesjak je bila po materi poljskega rodu. 23 Urednik Kresa Jakob Sket je roman leta 1882 zavrnil (Koblar 2013; Hladnik 2007: 41). 218