Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 37_zbornik_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322
Simpozij OBDOBJA 37 dnev niškega pisanja, veljavne tudi za dnevniški roman, ter izpostavlja rednost zapi so- vanja oz. poročanja (po dnevih) in jasno razporeditev oz. ločitev posameznih zapisov oz. dogodkov. Po Sybille Schönborn (2003: 577 v Kellner 2015: 16–17), ki loči med ifkcijskimi in neifkcijskimi dnevniki, pa je za dnevniški žanr poleg glavne formalne značilnosti kronološke navedbe dogodkov, označenih z datumom in na ta način raz- me jenih med seboj, značilno, da gre za zasebno pisanje. S. Schönborn navaja, da vpisovalec v dnevniku lahko »dokumentira« ustvarjalni proces pisanja. Matias Marti- nez in Michael Scheffel (92012 in 2003: 89 in nasl.; tudi v Kellner 2015: 268) struk- turirano členitev dnevnika po datumih oz. dnevih povezujeta z zavestno namero vzbuditi iluzijo stvarne pripovedi in dati zgodbi navidezno dokumentarni značaj. Z drugimi besedami se v dnevniškem romanu meja med neifkcijo in ifkcijo oz. med stvarno in imaginarno komunikacijsko situacijo, v kateri [ifktivni] pripovedovalec- protagonist [dnevno] beleži dogodke iz svojega življenja, zabriše (prim. tudi Kellner 2015: 17). Na posebno zgradbo dnevniškega romana, ki kaže na značilnosti rokopisno- tiskanega medija dnevnika, v katerem se izraža, je pred tem opozorila Lorna Martens: poročanje, opisovanje po dnevih vzbuja občutek dejanskosti dogajanja. Navedla je tudi podatek, da je dnevniški roman, začenši z Robinsonom Crusoejem (1817) Daniela Defoeja, po pogostnosti in priljubljenost vendarle žanr 20. stoletja. To pomeni, da imamo pri Beatinem dnevniku v slovenski književnosti opraviti z žanrsko inovacijo in njenim zgodnjim pojavom v 19. stoletju. Med značilnostmi tega novega žanra, ki so pogojene z rokopisno-tiskanim medijem dnevnika, v katerem se posreduje, ne moremo niti mimo še ene značilnosti, na katero Martens (1985: 21) izrecno opozarja, in sicer avtodiegetskega pripovedovalca, ki se ne le konstituira kot subjekt skozi ustvarjalni proces pisanja, ampak je hkrati sam svoj bralec. 3 Beatin dnevnik: medialni vidiki Nadrobneje bomo pogledali, kako se prvi slovenski dnevniški roman, ki se tako samoopredeljuje v naslovu (v paratekstu pa kot roman), samorelfeksivno loteva medialnih vidikov dnevnika: zlasti kako se v odnosu do svojega medijskega okvira dnevnika konstituira njegov doživljajoči, pišoči in beroči pripovedovalec oz. pripovedovalka, kako je avtorica v delu izrabila in relfektirala formalno-strukturne in nekatere vsebinske vidike dnevnika (npr. zunanja členitev po dnevih, časovna ureditev vpisanih dogodkov, zasebnost oz. zaupnost komunikacijske situacije). Pripovedovalka in protagonistka Beata na skoraj samem koncu romana (vpis z dne 19. julija 1876), in potem ko ji Rihard izpove ljubezen in jo pride zasnubit h groifci, samo sebe označi kot lastno bralko; je tista, ki je skozi roman sama sebi govorila o sami sebi in zase. S temi besedami se tudi za več kot eno leto poslovi od dnevnika, ko 13 nastane še zadnji vpis. Koliko sladkih mislij bodem vtkala v vsako reč in v bodočih časih bodem tudi v nji spominaje se čitala kakor v svojem dnevniku [poudarila U. P.]. […] Z Bogom 13 Epilog dnevnika napiše v Rihardovi vili N. 21. avgusta 1877. leta. 215