Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 37_zbornik_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322
Simpozij OBDOBJA 37 prostoru se je s tem ukvarjala Lorna Martens.10 Nemška raziskovalka Renate Kellner se ne strinja z njenim umeščanjem dnevniškega romana v kontekst avtobiografskega pisanja, saj se na ta način znajde med t. i. faktičnim pisanjem (2015: 3). Kakor že Martensovi pa tudi njej razmejitev med avtobiograifjo in avtobiografskim romanom 11 po Lejeunu (1975) služi pri poskusu razmejevanja dnevniškega roma na od avtobiografske proze in dnevnika; taka razmejitev se ji zdi smiselna pri obrav navi 12 žanrov, razpetih med faktičnim in ifkcijskim pisanjem. Podobno kakor v avtobiograf- skem tudi v dnevniškem romanu subjekt, ki se konstituira v procesu pisanja in je v vlogi pripovedovalca, iznajdeva ifkcijsko zgodbo. Obe vrsti pripovedi sta (po G. Genettu) avtodiegetski; pripovedovalec je protagonist, je del namišljenega sveta pri povedi, pri čemer je razmerje med doživljajočim in pripovedujočim subjektom v dnev niškem in avtobiografskem romanu različno. Pripovedujoči in doživljajoči se med seboj različno zbližata oz. oddaljita drug od drugega. V avtobiografski pripovedi pripo vedovalec običajno »dokumentira« tisto, kar se je v njegovem življenju že zgo- dilo, torej sta pišoči oz. pripovedujoči in doživljajoči subjekt bolj oddaljena drug od drugega, čeprav lahko pripoved preide v sedanjost. Pripoved se v tem primeru tako kakor v dnevniškem romanu zaključi s sedanjim aktom pisanja. Za dnevniški roman pa je bolj značilno, da pripovedujoči in doživljajoči subjekt sovpadata oz. da pogosteje pride do ujemanja med ravnmi doživljanja, spominjanja in pisanja. Ko primerja dnevniški in avtobiografski roman, se osredotoči tudi na čas kot nara- tivno kategorijo (po Genettu in Lejeunu); zanimajo jo organizacija časa (reda), tra- janje in frekvenca, ki pomenijo različne odnose med časom zgodbe in diskurza. Za dnevniški roman je značilno, da ne vsebuje anahronij oz. so te redke (datum kaže na red, kronologijo dogodkov), saj se pripoved suče okrog zelo bližnjih dogodkov; v nasprotju z avtobiografskim romanom, ki je bolj nagnjen k časovnim strnitvam, je dnevniški roman bolj dovzeten za obširnejše popisovanje dogajanja, opisovanje (čas diskurza je zato daljši od trajanja popisanih dogodkov v zgodbi); dogodek, ki se je zgodil enkrat, pa se v dnevniškem romanu praviloma poda enkrat (možnih je tudi več reprezentacij istega dogodka v različnih funkcijah). Kratko rečeno, sta si čas dogajanja in pripovedovanja v dnevniškem žanru zelo blizu oz. se prekrivata, saj dogajanje v času pisanja še ni zaključeno. (Kellner 2015: 10–15) Dnevniški roman kot per se literarno pisanje ista raziskovalka opredeli v odnosu z (neliterarnim) dnevnikom. Splošna in za oba veljavna deifnicija pravi, da gre za vrsti, za kateri je značilno takojšnje zapisovanje doživetega in izkušenega, kar pomeni, da do teh doživetij in dogodkov ni večje distance. (prav tam: 15) Povzema deifnicijo Petra Boernerja (1969: 11 v Kellner 2015: 15), ki se osredotoča na formalne značilnosti začetku katerega stoji s svojim delom Luiza Pesjak, od drugih jezikov ga pozna samo še švedščina. 10 V knjigi The Diary Novel (1985) je prva izčrpno prikazala zgodovino žanra od 18. stoletja do sodobnosti. Lotila se je njegovih primerov v angleški, nemški, francoski književnosti in segla celo v skandinavske književnosti ter k Rusom (npr. Gide, Butor, Rilke, Frisch). 11 Philippe Lejeune, Le pacte autobiographique, Pariz, 1975. 12 Na ta način premošča obe skrajni stališči, da gre v primeru tovrstne proze bodisi samo za samonanašalne ifkcijske žanre bodisi da imamo opraviti zgolj s faktičnim pisanjem. 214