Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 37_zbornik_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322
Simpozij OBDOBJA 37 V delu je očitno prepoznal žanrsko inovacijo, čeprav mu v programu nacionalne književnosti ni pripisal relevantne vloge. France Koblar je Beatin dnevnik v Slovenskem biografskem leksikonu na hitro in pejorativno odpravil z besedami, da je to sicer najobsežnejše delo Luize Pesjak, da pa gre za ženski roman, čigar predhodnico je videl v njeni noveli Rahela, ter da »prinaša tipične konlfikte in presenečenja tedanjih sentimentalnih družinskih povesti iz višjih slojev in je vse prepleteno s tujo konverzacijo in duhovičenjem.« (Koblar 2013) Miran Hladnik (1981, 2005, 2007), ki se je odmaknil od stališč »moško ekskluzivn[e]« in celo »moško šovinistične« literarne zgodovine, je v romanu Pesjakove prepoznal pred vsem značilnosti ženskega (ljubezenskega) romana. Priznal mu je inovativnost, saj si je avtorica izbrala žanr, ki je bil povezan s tujo literaturo. Za razvoj nacionalne književnosti po njegovem ni bil posebej relevanten, ker so izobraženi slovenski bralci take zgodbe že lahko brali v nemščini. Pri Beatinem dnevniku je opozoril na pripovedno dolžino, po kateri je pisateljica daleč prekašala sodobnike, avtoričino spretnost v pripovedovanju, pohvalil je duhovito ironijo v romanu. Trideset let pozneje je Katja Mihurko Poniž (2010) na podlagi analize pripovednih strategij in povezav z deli evropskih pisateljic 19. stoletja nasprotovala obravnavi Beatinega dnevnika in nekaterih del Pavline Pajk kot (sentimentalne) podvrste trivialne književnosti. Bližje ji je umeščanje ženskega romana k psihološkemu oz. socialnemu romanu, kakor je to skozi motivno analizo predlagala Katarina Bogataj Gradišnik (Mihurko Poniž 2010: 50). Med spregledanimi povezavami z drugimi književnostmi je videla roman Jane Eyre (1847) Charlotte Brontë in Byronovo dramo Manfred, nakazala je povezave s predstavnico francoske književnosti George Sand (prav tam: 52–54). 1.2 Spregled literarne zgodovine in novi vidiki za obravnavo Beatin dnevnik je bilv domači literarni zgodovini torej obravnavan predvsem kot podvrsta trivialne književnosti oz. žanr ženskega romana, skoraj nobene pozornosti pa niso posvetili obliki dnevnika s speciifčnimi snovnimi, motivno-tematskimi lastnostmi in izraznimi oblikovnimi možnostmi. Taki spregledi kažejo na to, da je imela slovenska literarna zgodovina skozi čas različne predstave o svojem predmetu raziskovanja. V prispevku nas zanimajo medialni vidiki romana,2 s čimer mislimo na to, kako komunikacijska oblika dnevnika, v katerem se umetniško delo izraža in posreduje, vpliva na vsebinsko-pomensko (npr. intimnost komunikacije) in izrazno- strukturno raven dela (npr. členitev po dnevih). (Okvirni) medij naj bi v tem pogledu sooblikoval tako pomen literarnega sporočila kakor tudi vplival na njegove formalno- strukturne poteze. (Perenič 2017: 8–10) V medijski znanosti lahko zasebni dnevnik postavimo v bližino komunikacijske 3 oblike pisma (prim. Faulstich 2004). Izvorno je ena od komunikacijskih oblik rokopisne 2 S tem povezan pojem medialnosti ima vsaj še tri pomenske ravni: lahko se nanaša na štiri vrste medijsko posredovane komunikacije (ustnost, pisnost, avdiovizualnost, tudi teatralnost), lahko pomeni nabor lastnosti, ki zajemajo »bistvo« nekega medija (npr. iflma, knjigotiska). Lahko se nanaša na učinke, ki jih imajo uporabljene medijske tehnologije na ravni človeškega zaznavanja in spoznavanja. (Perenič 2017) 3 Medijski teoretik Werner Faulstich govori o tradicionalnih [roko]pisnih in tiskanih medijih, kamor uvršča 212