Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 37_zbornik_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322
Simpozij OBDOBJA 37 pisec pred seboj izposojeni izvod Dalmatinove Biblije. To je povsem možno, a v tem primeru bi pričakovali, da bi bil delež neposrednega Dalmatinovega teksta v rokopisu večji. Zdi se verjetno, da je Rus razpolagal s kakšnim prepisom ali rokopisno priredbo iz Dalmatina, morda z izbranimi odlomki ipd., ki bi si jih lahko kdaj prej tudi sam pripravil in si ob tem mojstril pisalno tehniko – saj je v obravnavanem rokopisu že zelo vešč slovenskega pisanja. Vse to je komaj kaj več kot ugibanje in ne zadošča za trdno hipotezo, saj ohranjeni rokopis nikakor ne dopušča tako daljnosežnega sklepanja. Kljub temu pa je očitno, da je vpliv Dalmatinovega besedila v prepisu našega pisca približno tako velik kakor Pohlinov – in tega si brez neke besedilne tradicije, na katero se je Jakob Rus opiral, ni mogoče pojasniti. Kastelec 1688 Drugo izstopajoče besedilo v obravnavanem rokopisu je mnogo obsežnejše od postnih evangelijev in v določenem pogledu tudi pomembnejše. To je – zame ob prvem srečanju z rokopisom nadvse presenetljiv – prepis klasičnega baročnega besedila 17. stoletja, knjige Matije Kastelca Navuk christianski sive praxis cathechistica … iz leta 1688. Rokopis nas preseneti z jasno dokumentirano letnico: Jakob Rus je to obsežno delo prepisal leta 1799. Sredi razsvetljenskega razmaha je on sam ali njegovo okolje še tako živo potrebovalo baročno Kastelčevo knjigo izpred 110 let, da je v vseh podrobnostih izpisal glavno besedilo tiskane knjige do strani 566, torej vse razen molitvenega dela, kjer ima Kastelec pobožnosti in pravila, povezana s češčenjem svetega Rešnjega telesa. Iz tiskane predloge je s strani 474 v rokopis prerisal celo dekorativno vinjeto s kristogramom IHS. Naslov tega besedila v rokopisu – zapisan v že znanem Rusovem pisnem načinu in z velikimi svoboščinami pri latinskih besedah – se glasi: Praxis Katekistiza tu ie Enu preprustu inu nuznu gouorienie vmei enim ozhetam inu niegouim Synam od te praue vere inu kristianskiga katolshkga Nauka resnizhniga Nauka v temu leitu 1688 vdruk dane sdei pa spisane v letu 1799 v peruimu Konuzu. Naslov je zvesto prepisan iz izvirnika z značilnimi prilagoditvami ter nekoliko okrajšan. Dragocena je natančna datacija 1799, ki pove, da tudi druga besedila v zborniku niso mogla nastati veliko pred tem letom, nekatera, ki v rokopisu sledijo, pa so verjetno nastala še tudi po 1800. Določilo v peruimu Konuzu ni krajevno, 5 temveč časovno: pomeni toliko kot ‛v prvem delu’ leta, tj. zgodaj 1799. V mestniški obliki samostalnika konec je nenaglašeni drugi samoglasnik (verjetno polglasnik u-jevske barve: konǝc) v narečju zadržal nekaj zvena (v konǝcu) in ga je bukovnik po lastni slušni predstavi zato zapisal s črko u, od tod zapis: v Konuzu. Dejstvo je, da je Jakob Rus v svoj rokopis zajel staro Kastelčevo knjigo o krščanskem nauku in ji s tem podelil neko novo življenje, za katero poprej nismo niti mislili, da bi ga imela. Oglejmo si dva odlomka njegovega besedila, ki si v rokopisu neposredno sledita, a sta zelo različna po zvrsti. S prvim odlomkom se končuje pogovor med očetom in sinom o cerkvenih zapovedih in vsebuje neko historično pripovedno snov, drugi odlomek je molitev očenaš kot visoko kanonizirano besedilo. 5 Mnenje Borisa Golca ob ogledu fotograifj rokopisa dne 25. septembra 2018. 21