Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 37_zbornik_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322
Simpozij OBDOBJA 37 Kolportažni roman Od srede 19. stoletja dalje je kolportaža zajela romane v nadaljevanjih. Tiskani so bili na slabem papirju v snopičih po 16 do 48 strani, ki so izhajali tedensko ali dvakrat tedensko skozi celo leto ali več let zapored in vezani na koncu obsegali več tisoč strani. Proti koncu 19. stoletja so jih raznašali že naročnikom, ne le slučajnim kupcem. Velika popularnost teh romanov je vzbujala skrb cerkve in učiteljev, ki so jih označili za šund (plažo) oz. trivialno literaturo. Zanjo so krivili Žide, ki so bili pogosto njeni založniki, pisci in razpečevalci (kolporterji, kramarji, krošnjarji). Očitali so ji nemoralo, izgubo stika z realnostjo, senzacionalizem, nagovarjanje človekovih naj- nižjih nagonov, zasvajanje bralcev in spodbujanje kriminala (Hladnik 1983), jo strogo nadzirali (kolporterji niso smeli imeti stalnih stojnic ali prodajaln in niso smeli prodajati obsežnih del) ter kolportiranje (krošnjarjenje) ponekod tudi zakonsko preganjali. Po prvi svetovni vojni je izhajanje dolgih romanov v snopičih usahnilo, kol portažo je nadomestila prodaja po kioskih (Škreb 1985; Nalewski 1986 idr.). Kolportažnemu romanu so z vezavo in ilustrirano naslovnico podobni romani v snopiču (nem. Heftroman, ki pa prinašajo precej krajša in zaključena dela) in traif- karski romani (nem. Kioskliteratur, ki izhajajo v serijah zaključenih zgodb, vendar niso predmet raznašanja). Feljtonski romani so kolportažnim podobni po dolžini in nadaljevanjih, vendar ne izhajajo samostojno, temveč v dnevnem časopisju. V nemščini je izšlo vsega okrog 2300 kolportažnih romanov (Kosch in Nagl 1993: 78). Med prvimi je bil Nena Sahib oder die Empörung in Indien (1858) Sira Johna Retcliffa. Najpopularnejši je bil Waldröschen oder Die Rächerjagd rund um die Erde Karla Maya. Največ so pisali o senzacionalnem romanu Victorja von Falka Der 2 Schar frichter von Berlin (1890). Avtorji z večjim opusom so bili Robert Kraft, Adolf Söndermann, Guido von Fels, Gustav Berthold, Franz Lubojatzky, Ernst Pitawall, Alexander Sternberg, Alexandre Dumas, Aldolf Mützelburg in R. March. Izhajali so v Berlinu, Dresdnu, na Dunaju, v Leipzigu, dogajalni prostori pa so bili Nemčija, Pariz, Avstrija, Rusija, Sibirija, Benetke, Trst, Praga, Španija, Balkan (Sarajevo, Beograd), Mehika, Indija, Afrika, Orient in ZDA. V podnaslovih in reklamah so se predstavljali kot senzacijski, romantični, zgodovinski, pustolovski, roparski, detektivski romani in kot romani iz sodobnega življenja. Popularne teme in motivi, razvidni že iz naslovov, so bili roparji (zlasti roparski poglavarji, najraje označeni s pridevnikom »črni«), skrivnost, ki se razkrije, bogastvo (naslovne osebe so bile knezi in groif), vojna (balkanske, burska), »lepe hčere« in »neveste«, ki jih preganjajo zlikovci (motiv preganjane nedolžnosti) in so njihova nedolžna žrtev, strah vzbujajo rabelj, Cigani, prostozidarji, janičarji, Uskoki, pirati, Indijanci, grozljivi kraji (norišnica, zapor) in nenavadni senzacionalni dogodki (»živ pokopan«, poskus umora, ugrabitev, zastrupitev, zasledovanje) ter stik skrajnosti (»grof 2 Victor von Falk je bil psevdonim Heinricha Sochaczewskega. V romanu je popisal življenje berlinskega rablja Juliusa Krautza. Falk je romansiral še celo vrsto znamenitih roparskih biograifj, zgodovino ruskega dvora, življenje ruskega nihilista, srbske kneginje Drage, cirkuške jahačice, afero Dreyfus in za nameček še življenje hčera prej popisanih znamenitih osebnosti. 204