Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 37_zbornik_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322
Simpozij OBDOBJA 37 besedilo na slabše, npr.: »Abraham pak je njemu rekuv« > »Abraham pak ie reku k niemu«. Pravilen Pohlinov dajalnik je pisec rokopisa spremenil v pogosto predložno zvezo k niemu, ki je po izvoru kalk, pričuje pa o tradiciji tiskanih knjig, vendar pa je glagol postavil v središče stavka. Še bolj izrazito je pisec rokopisa prestavil glagol na osrednje mesto (v smislu pravilne slovenske skladnje) v naslednjem stavku: »Syn! pomiſli, de ſi dobru she v’ ſvojimu shivlenju prejev« > »premisli sÿn de si ti dobru preuseu v tuoim shiuleni«, pri tem pa je uporabil obliko prevzeti v pomenu ‛prejeti’. Podobno opazimo že v prvem stavku zgornje tabele, kjer je omenjena mati Zebedejevih sinov: Pohlinovo dvojino je pisec sicer pokvaril v množino, vendar pa je položaj glagola, ki ga ima Pohlin še na koncu stavka, pri našem piscu bolj ljudski in 4 zato pravilen: »tedai ie k niemu stopila […] mati.« Prav s takšnimi skladenjskimi vzorci pa je Jakob Rus na mnogih mestih bližji Dalmatinu kakor Pohlinu. Rusov stavek iz prilike o ubogem Lazarju »inu zhes letu vse ie med nami inu vami ena velika prepad poteriena« pa sploh do potankosti reproducira Dalmatinov tekst Lk 16,26. S tem se je odprlo novo težavno vprašanje, kako se more tu hkrati pojavljati čisti Dalmatinov tekst, očitno različen od Pohlinovega, tega pa kot predloge zaradi številnih podobnosti in naslovne reference tudi ne moremo kar zavreči. Obsežno preoblikovanje Pohlinovega evangeljskega besedila v procesu prepiso- vanja v rokopis v smeri Dalmatinovega prevoda odpira vprašanje, ki se po mojem mnenju povezuje z uvodnim spraševanjem: od kod piscu, ki ni znal pisati ne latinsko ne nemško, tolikšna pisna kultura v slovenskem besedilu, tako da bi v njegovi pisavi skoraj lahko videli redovniško roko, čeprav vemo, da je bil bukovnik? Takšna visoka stopnja redigiranja in prilagajanja evangeljskega besedila, hkrati pa izrazita pisna kultura najverjetneje izpričujejo vpliv neke domače tradicije, morda ustne, toda vsekakor tudi pisne. Dejstvo, da pisec ne pozna ločil – enako kakor pisec Rokopisa iz Škoifč ob Vrbskem jezeru (NRSS Ms 122; Domej 2017) – nakazuje njegovo povezanost z živo oralno tradicijo, kjer rokopisno besedilo spremlja govorno preoddajo in kjer ločila seveda niso pomembna, saj je vsa skladnja izražena z intonacijo ter govornimi premori. Po drugi strani pa je dvomiti, da bi se Dalmatinov tekst v zgolj oralni preoddaji (torej brez vsake pisne preoddaje) ohranil tako čist in dobeseden, brez preoblikovanj, kakor se je v navedenem primeru. Vsiljuje se nam torej vprašanje, ali je imel naš 4 Preden sem v rokopisu našel zapisek o Črnovršcih in Pograjcih, ki natanko umesti kraj njegovega nastanka, sem pri jezikoslovcih iskal oporo za umestitev v narečno območje. Opozorjen sem bil na zelo raznolike narečne in historične pojave. Majda Merše me je opozorila poleg narečne raznolikosti mdr. tudi na možnost, da bi bila dvakrat zapisana oblika na tuou desnizi [...] na tuou liuizi lahko arhaizem. »Oblika tva za ‛tvoja’ bi bil arhaizem, znan iz Brižinskih spomenikov (Tua milozt), vendar je bolj verjetno, da gre spet za prilagajanje kake govorjene oblike. […] Glede na protestantsko tradicijo je nov tudi glagol obmoliti. Pleteršnik ga navaja z oznako Gor. (gorenjsko) […] Nasprotno pa bi obliko rejsen lahko prevzel od protestantov, saj so jo poznali, čeprav je na primerjanem mestu ni. Gre za obliko z nekdanjim jatom« (pismo dne 19. septembra 2018). Jožica Škoifc me je opozorila (pismo dne 26. septembra 2018), da poleg osrednjeslovenskih prvin, ki izvirajo iz slovstvene tradicije, besedilo vsebuje ne le dolenjske, temveč še več rovtarskih in gorenjskih pojavov, in sklenila: »Največ je torej sledi govorov SZ od Ljubljane«, kar se skoraj povsem ujema z lokacijo Črnega vrha, od koder se proti severu spuščamo že v Poljansko dolino. Obema kolegicama iskrena zahvala za pomoč! 20