Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 37_zbornik_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322
Simpozij OBDOBJA 37 moj kelh bosta ſzer pyla: inu on ie reku k nim Ony ſo djali k’njemu: Ia my ſedeti pak na moji deſnizi, moi kelih bote vi reisen moremo. ali levizi neſtojy per meni pili ali tu sedanie na moi Inu on je djal k’nym: Moj vama dati, ampak katirim desnizi inu leuizi ni moie kelih imate vy rejs pyti, inu je perpravlenu od mojiga vam dati ampak katerimu s’tém Kàrſtom, s’katerim Ozheta. ie perpraulenu od moiga bom jeſt kèrſzhen, kèrſzheni Ozheta biti: Ampak tu ſedenje na moji deſnici, inu levici dati, ſe meni neſpodobi, temuzh bo tém danu, katerim je pèrpraulenu, od mojga Ozheta. Na Zhetertik po drugi Nedeli v postu [Lk 16] Abraham pak je njemu rekuv: Abraham pak ie reku k Abraham pak je rekàl: Syn! pomiſli, de ſi dobru she niemu premisli sÿn de si Pomiſli ſyn, de ſi ti tvoje v’ ſvojimu shivlenju prejev, ti dobru preuseu v tuoim dobru v’tvoim lebni prejel, inu Lazarus v’ glih vishi shiuleni lazarus pak hudu inu Lazarus je pruti tu hudu hudu: sdai ie on potroshtan inu ti prejel: sdej pak je on potroshtan, ti bosh martran Nu pak je on potroſhtan, inu pak bosh martran. inu zhes letu vse ie med ti boſh martran. Inu per vſimu timu je med nami inu vami ena velika Inu zhes letu vſe, je mej nami nami, inu med vami en velik prepad poteriena inu vami ena velika prepad temman prepád poterjen, de te kateri bi oteli od tod potèrjena, de ti, katiri bi othli, nemorejo doli kuam ÿiti ne moreio inu de ty, kir bi hotéli od letod ne odletod k’vam doli se ludi[!] od unot lesem knam doli k’vam pojti, nemorejo, podati, ne odundot lesem gori zhes ne moreio priti inu od unod tudi leſsemkaj pridti. k’nam zhes nemoreo priti. Ti zgledi izdatno pokažejo, da je pisec rokopisa ob prepisovanju Pohlinovo besedilo močno redigiral na domala vseh ravneh. Kar zadeva (pravo)pisno raven, uporablja pisec v vsem rokopisu svojo posebno poenostavitev bohoričice, kjer namesto dolgega ſ uporablja le mali s, s katerim zapisuje sičnika /s/ in /z/, za šumevca /š/ in /ž/ uporablja sh, glas /č/ pa redno zapisuje s zh. Kot vidimo, prakticira tudi starinsko baročno konvencijo, da uporablja črko i tudi namesto črke j, občasno pa za glasove, povezane s tema črkama, uporabi tudi stari baročni ÿ, prav tako starinska pa je tudi raba črke u namesto v, torej za zapisovanje glasov /u/ in /v/, denimo: »doli kuam ÿiti«. Že te pisne konvencije izpričujejo, da se je Jakob Rus kot pisec izučil ob predhodni rokopisni tradiciji z bukovniškimi svoboščinami. Če bi se učil predvsem ob slovenskih tiskanih knjigah, bi uporabljal vsaj standardni dolgi ſ in ſh, vendar vidimo, da ni tako. Hkrati opažamo, da pisec sploh ne uporablja ločil, pa tudi velikih začetnic ne, razen za poglavitna sveta imena, kar ga tem bolj uvršča v pisno prakso bukovniškega slovstva. Na oblikoslovni ravni opazimo množico sprememb, nekatere pod vplivom narečja, nekatere pa so takšne, da pod vplivom starejše pisne tradicije s tujimi kalki spreminjajo 19