Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 37_zbornik_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322
Simpozij OBDOBJA 37 Prešeren 1996: 165). Na razglednici je celopostavni portret Franceta Prešerna, ki s knjigo pod roko stoji pred rojstno hišo. Tudi Šantlova razglednica spada med tiste, katerih prodaja je pripomogla k izgradnji Prešernovega spomenika, manjši delež dobička od prodaje pa je bil namenjen delovanju društva. Enak namen je imela razglednica Gvidona Birolle (1881–1963), ki je rav- no tako nastala leta 1904. Birolla je na njej upodobil skupino mož, ki se pri- pravljajo na boj in pozorno poslušajo svojega vodjo (Slika 3). Pod ilustracijo so zapisani nekoliko prirejeni verzi iz Krsta pri Savici (Črtomirov nagovor to- va rišem, 17. kitica Uvoda): »Če pa nam smrt naklonijo bogovi / manj strašna noč je v črnem zemlje krilu / kot so pod solncem sužnji dnovi.« (gl. tudi Prešeren 1996: 177) Birolla je najbrž zaradi želje po večji razumljivosti besedilo modi if- Slika 3: Gvidon Birolla, Krst pri Savici, 1904, ciral: v prvem verzu je posodobil začetni razglednica (Globočnik 2005: 127) veznik (izvorno ak) in vrstni red besed; v drugem je uporabil besedno zvezo črnem zemlje krilu namesto črne zemlje krili; v zadnjem pa je izpustil pridevnik svetlim, samostalnik soncam pisal kot solncem, pridevnik sužni pa kot sužnji. Vesnani so ostro zavračali nemško umetnost in se zavzemali za snovanje značajne slovenske umetnosti. K temu je precej pripomogel Maksim Gaspari (1883–1980), pomemben ustanovni član društva. Leta 1905 je osnoval razglednico z naslovom Sonetni venec (Slika 4), na kateri slovensko dekle v narodni noši mlademu Prešernu zatika nagelj v gumbnico. V Ljubljanskem zvonu so pravilno opozorili, da je »nekaj posebnega okvir okrog te slike! Sestavljen je iz štirinajstih src, katerih vsako obsega po eno vrstico iz magistrala k Prešernovemu sonetnemu vencu. Lepše si umetnik stvari ni mogel zamisliti!« (Zbašnik 1905: 512) Gaspari, poznan kot »lirik v slikarstvu, podoben Murnu v literaturi« (po Globočnik 2005: 129), je s svojo razglednico pronicljivo udejanjil program vesnanov: priča smo namreč narodnemu »prizoru« v domačem okolju, izpričanem z narodnimi simboli (hribček s cerkvico v ozadju) in okrasjem, med katerim že na daleč izstopa valoviti venec iz štirinajstih src. Vesnan Saša Šantel je o slovenskih (umetniških) razglednicah s preloma 19. sto- letja povedal naslednje: »Slovenske razglednice so bile takrat še redkost. Zato je bila naša serija sprejeta po večini z velikim zadovoljstvom. Pošiljali smo jih po vseh krajih 185