Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 37_zbornik_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322
Simpozij OBDOBJA 37 ilu stracij za omenjeno serijo, čeprav imajo zlasti ilustracije drugega izrazitejši posne- movalni (»krajinarski«) značaj (gl. Kidrič 1980: 256; Globočnik 2009: 67). Prva oštevilčena razglednica v tej seriji je bila leta 1900 narejena po živobarvni dekorativno-ifguralni ilustraciji Ivana Vavpotiča (Slika 1). Gre za zelo razgibano razglednico (bolje rečeno ilustrirano dopisnico) s secesijsko-simbolističnim zaledjem, izdelano na način knjigotiska (Schwentner). Ilustracija motivno temelji na zadnjih šestih verzih Prešernovega soneta Velíka, Togenburg! bila je mera, s katerimi je raz- gled nica tudi opremljena: »V nebesih nje oči jaz videt’ menim, / Kedar predrznem vanje se ozreti, / Dva jezna keruba z mečem ognjenim. // Da bi ne žalil je, v vednem tre peti, / Bežim jaz revež pred pogledom njenim. / Noben mi žar’k v življenja noč ne sveti.« (gl. tudi Prešeren 1996: 154) Skladno z njimi razglednica prikazuje mladeniča, domnevno Prešerna (Globočnik 2009: 67–68), kako se sunkoma obrača stran od srepečega angela (mlade ženske) z žarečim mečem v rokah. Prešernove razglednice so stale do 30 vinarjev, medtem ko je bilo za običajne (krajinske) razglednice treba odšteti do deset vinarjev. V času zlate dobe razglednic, tj. na prelomu 19. stoletja, je mesečna plača služkinje znašala najmanj 14 kron oz. 1400 vinarjev, mesečna plača učitelja pa približno 66 kron oz. 6600 vinarjev, iz česar sledi, da so bile oboje razglednice dostopne najrazličnejšim slojem prebivalstva (gl. Gangl 1907: 450; Deržaj 1997: 366). Z izkupičkom od prodaje dražjih jubilejnih razglednic so pospeševali postavljanje Prešernovega spomenika na Marijinem – današnjem Prešernovem – trgu v Ljubljani. Ker pa se je denar nabiral zelo počasi, se je odkritje spomenika, katerega postavitev se je začela leta 1900, zamaknilo vse do leta 1905. V tem času so nastajale najrazličnejše priložnostne razglednice, ki jih je mogoče pojmovati kot prepričljivo nadaljevanje Pre- šernovih razglednic s konca 19. stoletja. Med avtorji »novejših« Prešernovih raz gled- nic, natisnjenih okoli leta 1905, nesporno prednjačijo vesnani. Saša Šantel (1883–1945), prvi pred se du- joči dunajskemu umetniškemu društvu Vesna, je leta 1904 naslikal razglednico z na slovom Prešeren na Vrbi (Slika 2), ki je mišljena kot ilustracija soneta O Vrba! srečna, draga vas domača. Opremil jo je s prvima verzoma soneta, le da je apostroifčni klicaj nadomestil z vejico: »Oj Vrba, srečna, draga vas domača, / kjer hiša mojega stoji očeta …« (gl. tudi Slika 2: Saša Šantel, Prešeren na Vrbi, 1904, razglednica (Šavc 2010) 184