Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 37_zbornik_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322
Simpozij OBDOBJA 37 Neredki strokovnjaki umetniške razglednice še zmeraj označujejo s t. i. »kič kartami« (gl. Premzl 1997: 392). K temu precej pripomorejo zgodovinarji, saj zatrju jejo, da naj tovrstne razglednice (za razliko od npr. fotorazglednic) ne bi bile merodajni pričevanjski viri (prim. Škrabec 2009: 8). To ni toliko nenavadno, kolikor je skrb vzbujajoče; vemo namreč, da najrazličnejše študije (mdr. Lukan 1985; Premzl 1997; Škrabec 2009), ki svojo pozornost namenjajo razglednicam, pozabljajo na njihovo potencialno literarno intenco. V nadaljevanju se podrobneje posvečamo tej notranje formalni posebnosti (po sa meznih) umetniških razglednic; kontekstualno semantiko in medmedijski »sprijem« razglednice raziskujemo na primeru prvih dveh večjih serij slovenskih umetniških razglednic, in sicer na Prešernovih razglednicah in Vojski v slikah. V nasprotju z drugimi splošno razširjenimi drobnimi tiski s preloma 19. stoletja, ki jih opredeljujejo podobna, tj. domoljubna, vsebinsko-tematska obeležja (gl. Zgonik 2002: 152–153), je omenjeni seriji razglednic ustvarjala usklajena skupina umetnikov, zaradi česar ju preveva še močnejši kolektivni in v tem smislu tudi narodnopovezovalni angažma. 2 O nastanku slovenske umetniške razglednice K nastanku običajne (klasične) razglednice in njene umetniške (pod)vrste je naj- bolj pripomogla iznajdba dopisnice. Leta 1869 je dunajska poštna uprava izdala prvo dopisnico, imenovano Correspondenz-Karte (v slovenščini do leta 1873 listnica, odtlej dopisnica). Kmalu zatem so dopisnico (podobno kot že prej pisemske liste) začeli opremljati s sličicami (ilustracijami) pokrajin in pomembnejših mest, ki so se sčasoma večale, dokler niso zavzele celotne zadnje in prej sporočilne strani dopisnice, tj. sedaj sprednja stran razglednice. Težko bi trdili, da imajo najstarejše slovenske razglednice kaj skupnega z umet- niškimi razglednicami. Resda na njih najdemo ročno osnovane motive, vendar so takšne sličice nastajale izključno na osnovi prerisovanja predloženih fotograifj. O slo venskih umetniških razglednicah v pravem pomenu besede lahko govorimo šele od konca 19. stoletja, ko na njih opazimo odtisnjene reprodukcije bodisi slikarskih moj strovin bodisi namensko ustvarjenih risb ali ilustracij (Bogataj 2000: 9). Tudi tovrstne slovenske razglednice so se verjetno zgledovale po tedaj prevladujočih nem- ških razglednicah. Že ob koncu 19. stoletja se z izdajanjem razglednic ne ukvarjajo več izključno dunajski (npr. Lesk & Schwidernoch) ali v slovenske kraje preseljeni tiskarji (npr. Kleinmayr & Bamberg), temveč tudi slovenski. Med temi naj posebej izpostavimo kamniškega tiskarja Antona Slatnarja (v navezi z založnikom Jernejem Bahovcem) in ljubljanskega tiskarja ter založnika Lavoslava Schwentnerja, ki sta bila zaslužna za izdajo prvih slovenskih umetniških razglednic, ene izmed teh so Prešernove. Kot ena najuspešnejših slovenskih tiskarskih poslovalnic se je tedaj uveljavila Katoliška tiskarna, ki je izdala drugo večjo serijo slovenskih umetniških razglednic – Vojsko v slikah. 182