Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 37_zbornik_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322
Simpozij OBDOBJA 37 ki pa razkrivajo pomembne podatke o občinstvu in literarnem okusu 17. stoletja. To je literatura, ki jo je prebiralo (ne prepevalo!) revno urbano občinstvo (prav tam: 80); besedila z močno družbeno-ekonomsko, politično noto, uporniška in novičarska besedila (prav tam: 15), ki so jih razpečevali predvsem slepci. Avtorji letakov so bili sprva neznani, počasi so se začela uveljavljati imena posameznih avtorjev (López de Ubeda), pogosto so bili kot avtorji navedeni sloveči avtorji, kot sta Lope de Vega in Calderón de la Barca, ki so svoje avtorstvo zanikali in skušali uporabo svojega imena na letakih preprečiti (Pregelj 1999: 88). Postopno se je torej izoblikovala speciifčna infrastruktura, ki sta jo narekovala ponudba in povpraševanje: proizvajalci (sprva anonimni avtorji se začnejo pod svoja dela tudi podpisovati), institucija (različne poetike in težnje po vse večji odprtosti in dostopnosti besedil), repertoar (različna besedila v verzih in različnih kitičnih oblikah, stalne besedne zveze), posredniki (založ- niki, ki jih sprva še enačijo z avtorji, slepi ulični prodajalci), trg (sejmi, knjigarne, stoj nice z letaki, ulična prodaja) in sprejemniki (revno urbano občinstvo nastajajočih velikih mest, uveljavljajoči se srednji sloj, tretji stan) (Pregelj 1999). Španski raziskovalci so uspeli evidentirati 1179 letakov iz 16. stoletja, eden izmed njih (letak Juana Lópeza de Ubede) je dosegel naklado 12.000 izvodov (García de Enterría 1973: 34). V 17. stoletju se je število letakov močno povečalo, M. C. García de Enterría jih je evidentirala in analizirala več kot 3000. Slovensko literarno polje kaže nekaj podobnosti, pa tudi nekaj pomembnih razlik. Temeljna razlika zadeva število evidentiranih in ohranjenih letakov. Ne gre le za dve številčno povsem različni literaturi, v slovenski je opazna razlika med omembami letakov (denimo pri Valvazorju) in številom ohranjenih letakov. Dalmatin v predgovoru k Bibliji piše, da je protestantski pesmarici uspelo nadomestiti »druge nepotrebne in pohujšljive zaljubljene pesmi« (po Grafenauer 1973: 127). Nad »hudimi, nevarnimi nesramnimi« pesmimi, ki jih prepeva mladina, se pritožuje tudi Ahacij Stržinar v Catholish kershanskiga vuka peissmah (1729: 9). O potujočih pevcih, ki so nastopali s pesmimi moralno vprašujoče vsebine, so poročali časniki (Illyrisches Blatt 1822; Slovenski narod 1875), prav tako o slovenskih letakih: »Morilec Traupmann v Parizu, letak v slovenskem jeziku izdal znani bavarski sejmarski pevec Puls, ki v času sejmov v Šolskem drevoredu služi z zgodbami o umorih« (Laibacher Tagblatt 1871) (Klobčar 2014: 95). A ti tiski vselej niso povzročali le zavračanja: »Letaki izhajajo tedensko in storili bomo vse, da bomo čim hitreje izkoristili vse možnosti in zadovoljili naše cenjene kupce.« (Intelligenzblatt 1847) (Klobčar 2014: 96). Poskus tipologije slovenskih letakov do 1900 Letake, ki sem jih evidentirala, povzemam po Cobissu, kar pomeni, da so v Slo- ve niji tudi dostopni, kar sem preverjala predvsem v NUK in knjižnici Narodnega muzeja Slovenije. Na seznamu je tudi nekaj letakov, ki jih povzemam po Gspanovem Cvetniku. Letaki, ki jih navajam, so bili natisnjeni med letoma 1515 in 1900, in sicer v slovenščini, nemščini, angleščini in latinščini, nekateri so dvojezični. Razlikujejo se tudi po obsegu, vključila sem letake, ki imajo do 12 strani. Letaki so bibliografsko 171