Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 37_zbornik_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322
Simpozij OBDOBJA 37 vrednost narodovo bolj kratijo, nego pospešujejo. Da slednjim ne bode smelo biti mesta v tiskane izboru, se umeje.« (po Glonar 1923: 8) Zato je urednik Slovenskih na rodnih pesmi Karel Štrekelj nekatere izmed teh navedel med izločenim gradivom. Marija Klobčar piše, da so se povezave med ljudsko pesmijo in pesemskimi letaki pokazale tudi slovenski folkloristiki (2014: 95): nanje je opozoril že Karel Štrekelj, npr. ob pesmi Turki pred Dunajem (SNP 1: 61). O tem, ali je ta pesem ljudska ali prevedena iz kakšnega nemškega letaka, je razpravljal Ivan Grafenauer (1951); Niko Kuret je odkril pesemski letak in ga povezal s pouličnim petjem v Trstu (po Klobčar 2014: 95); Zmaga Kumer je ob upoštevanju spoznanj Marijana Smolika opozorila na razcvet tiskanja letakov v 18. stoletju (prav tam). Marija Klobčar je največ pozornosti namenila pesemski produkciji novelističnega značaja (2014, 2015). Z letaki so se poglobljeno ukvarjali tudi bibliotekarji, predvsem Branko Reisp (2001) in Anja Dular (2000), ki sta svojo pozornost namenjala leta- kom, ki jih hranijo v knjižnici Narodnega muzeja. Letake je v sklopu cerkvene pesmi raziskoval Marijan Smolik (1963, 2011). Literarna zgodovina jim je namenila nekaj pozornosti, a se podrobneje z njimi ni ukvarjala, saj gre večinoma za literarno neambiciozna besedila. Raziskovalci običajno navajajo letak iz leta 1515, na katerem so natisnjene prve besede v slovenščini, pa tudi Linhartova letaka (Janežič 1857: 136; Kidrič 1929–1938: 268) in Pesem od groze tega potresa inu potopa (Gspan 1978: 171; Dolenc 1982: 114). Tudi sicer je bil omenjeni letak deležen največje pozornosti raziskovalcev doslej (Gspan 1978: 171; Pogačnik 1980: 141; Klobčar 2015). Značilnosti letakov V slovenskem geslu o letaku na Wikipediji, kjer je označen za vrsto drobnega tiska priložnostne narave in razmejen od obširnejše propagandne brošure (z več kot eno stranjo), so popisane tipične lastnosti letakov: preprostost in nizki stroški izdelave, ve like naklade, ilustracije, neposredno nagovarjanje občinstva in pristranskost infor- macij. Kot piše Veronika Potočnik, vodja Zbirke drobnega tiska in sive literature v NUK, je drobni tisk določen tako po obsegu (do štiri strani ali več strani brez strnjenega bese- dila) kot tudi vsebinsko (besedila s funkcijo aktualnega obveščanja). Gre za efemerni tisk, »ki nastaja iz potreb političnega in kulturnega življenja ter služi propagandi in informaciji. [...] takšni materiali oblikujejo dokumentarne zapise o vidikih družbenega življenja, običajev in popularne kulture, ki jih potrebujejo raziskovalci, ker jim običajni viri v knjižnicah ne zadostujejo, drobni tiski pa nesporno obogatijo védenje in izoblikujejo sliko preteklosti.« (2010: 58) Španski raziskovalci izpostavljajo dve obliki: pliegos sueltos (letake) in pliegos de cordel (letake, zvezane z vrvico). Obsegajo do osem strani, večinoma so tiskani v dveh stolpcih, v verzih (obsegajo do 500 verzov), uporabljajo ilustracije, vinjete in tipografske okraske. M. C. García de Enterría ugotavlja, da so raziskovalci glede na zbrano gradivo določitev dolžine letakov postopno podaljševali (1973: 17–18), tudi do 64 strani. Gre za besedila brez literarnih aspiracij in brez ambicije po trajanju, 170