Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 37_zbornik_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322
Simpozij OBDOBJA 37 Postraumbmord, der sich erst neulich hotte zugetrogen in dem Lond Krobotien!« Potem je povabil še ženo: »Geh, Olte, sing mal mit!« / Hreščavi glas starke je privabil dokaj radovednega in radoglednega ljudstva. Na koncu je po pet krajcarjev delil liste, kjer je bila natanko popisana vsa ta krvava »moritat«. (Suchy 1928: 92–93) Neposredni dokaz o letaku, ki upoveduje grozljivo novico, moritat, in o uprizoritvi same pesmi torej omogoča zanesljivejše sklepanje o obveščevalni vlogi pesemskih letakov pri nas: tudi na Slovenskem so na sejmih ob slikah na platnu uprizarjali pesmi o grozljivih novicah in ob tem prodajali letake. Zapis se nanaša na uprizoritev nemške pesmi, torej tujejezičnega letaka. Obstoj slovenskih pesemskih letakov poleg vojaških pesmi in pesmi o lizbonskem potresu dokazuje tudi pesem o koleri v Ljubljani. Ali je ob tem mogoče sklepati, da so se z letaki širila tudi slovenska besedila, ki so vplivala na naše pripovedne pesmi? Ali izraz pogrošne pesmi, ohranjen v izročilu, torej pesmi, vredne pet krajcarjev, nakazuje tudi obstoj slovenskih moritatov? Ob skromnem zanimanju slovenskih zbiralcev za pesemske letake teh pričevanj skoraj ni. Izjemoma se je ohranil podatek o letaku z upodobitvijo motiva pesmi Vdovec na ženinem grobu: eden od pevcev se je spomnil »nekakšne razglednice« s »tragičnim motivom vdovca na grobu, v ozadju pa je bila Marija« (SLP 5: 216). Raz biranje povezav med sejmarskim obveščanjem in pripovednimi pesmimi se zato lahko opira predvsem na kontekstualno analizo samih pesmi. Ljudske pesmi o tragičnih usodah in usmrtitvah – povezava s sejmarskimi pesmimi in letaki Za prepoznavanje pripovednih pesmi, pri katerih je mogoče sklepati na obstoj sej marskega petja, so zgovorni uvodni verzi, ki vabijo ljudi k poslušanju novic: »Nekaj novega sem zvedu« (SLP 5: 725–768), »Poslušajte od vbijavca«, »Poslušajte, kristjani«, »Poslušajte, mladi ljudje« (SNP 4: 789), »O poslušajte eno grozovitno zgodbo« (SNP 3: 645, št. 85) idr., pri čemer se pojavlja tudi pojasnilo, kot npr. »nove cajtenge sem bral« (SLP 5: 722–768). V nemškem okolju so novi cajtengi pomenili »tiskane letake z novicami o pomembnih in zanimivih dogodkih, včasih tudi v vezani besedi«, torej pesemske letake (Kumer 1990: 407). Po ugotovitvah slovaške folkloristike verzni klišeji z uvodnimi ali zaključnimi formulami kažejo na obstoj sejmarskih pesmi, kar pomeni, da je imel sejmarski tisk pomemben vpliv na ljudsko balado (Droppová, Krekovičová 2010: 13–74). Omenjeni klišeji sodijo med temeljne značilnosti številnih slovenskih pripovednih pesmi. Primerjava s spoznanji slovaške folkloristike in upoštevanje spoznanja o razcvetu tiska letakov na Slovenskem v 18. stoletju, ki naj ne bi vključeval le nabožnih pesmi, temveč tudi nekaj posvetnih (Smolik 1963: 18–19, 30; Kumer 1976: 118), kaže na genezo pripovednih pesmi v tej produkciji (Klobčar 2014: 100). O novih cajtengih poroča tudi pesem o usmrtitvi detomorilke, pri kateri je z razis- ko vanjem ozadja pesmi, oprtega tudi na računske knjige mestnega sodišča v Ljub- ljani, izpričana usmrtitev za detomor obsojene Urše Mandlovke, in sicer 22. oktobra leta 1766 (Kumer 1990: 407; Golež Kaučič 2017: 34). Avtorstvo pesmi ni jasno, saj 162