Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 37_zbornik_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322
Simpozij OBDOBJA 37 temveč tudi pesmi s preveč opredeljivimi ozadji dogodkov, na katere so se vsebinsko nanašale: te pesmi so namreč nakazovale obstoj tiskane predloge ali celo letaka, kar pa z načeli tedanje folkloristike ni bilo združljivo. Nekateri zbiralci so bili ob zapi- sovanju izročila na terenu sicer pozorni tudi na pisne vire, vendar te pesmi tedaj niso veljale za ljudske. Za ljudske pesmi naj bi bilo značilno ustno prenašanje. Ta selektivnost je v obnebju stroke, ki jo je opredeljevalo Pommerjevo produkcijsko 2 načelo (Kumer 2002: 9), razvidna iz Štrekljeve opombe k eni od variant pesmi Turki pred Dunajem: »Obleganje Dunaja po Turkih v l. 1683 opeva še druga pesem, katera pa se mi ne zdi narodna. Narejena je najbrž po kaki nemški historični pesmi, kakor 3 so se širile po tako zvanih ‘lfiegende Blätter’« (SNP 1: 61). Za to pesem, ki jo je med letoma 1826 in 1828 s pripombo »nekteri tako pojo« zapisal Matevž Ravnikar 4 - Poženčan (prim. SLP 1: 81), je Ivan Grafenauer skušal dokazati, da ni povezana z letaki (Grafenauer I. 1951), s čimer je utemeljil njeno vnovično uvrstitev med ljudske pesmi. (SLP 1: 81). Povezanost pesmi z letaki je torej onemogočala njihovo uvrščanje v nabor izročila, hkrati pa zbiralci niso dobili nobenih spodbud za zbiranje morebitnih tiskanih pesem- skih besedil – letakov. Takšne najdbe so bile tudi sicer le naključne, čeprav so imeli letaki na Slovenskem nedvomno pomembno vlogo pri širjenju državno pomembnih vesti (Reisp 2001: 26–53), posebno v časih turške nevarnosti, ko je bila Ljubljana pomembno obveščevalsko središče za zahodno Evropo (Mal 1957: 158). Na letake so bili pozorni le dovolj izobraženi posamezniki, npr. študent teologije Jožef Rudl, ki je blizu Pliberka na Koroškem našel tiskani letak s pesmijo iz leta 1809 Nova bram- bovska pesem za zveste Gorence (Kotnik 1906: 87–91). Tako kot so bile iz zbirke Slovenske narodne pesmi izločene vojaške pesmi, ki po urednikovem mnenju niso bile »niti po duhu niti po obliki zares narodne« (SNP 4: 210), vključno z najdbo iz bližine Pliberka, tako v zbirko ni bila uvrščena npr. pesem o lizbonskem potresu, ki jo je pol stoletja pred tem v prvo zbirko slovenskega pesemskega izročila uvrstil Emil Korytko (SPKN 5: 26–28, 29–31): kljub razširjenosti pesmi, dokazane s številnimi zapisi, je namreč Karel Štrekelj kot poznavalec izročila očitno domneval, da gre za vpliv letakov. Ta vpliv je bil dve desetletji po njegovi smrti tudi dokazan: leta 1932 je bil najden letak z izvirno pesmijo o potresu v Lizboni. Ohranil se je v zasebni knjižnici družine pisatelja Ivana Tavčarja na dvorcu Visoko pri Škofji Loki (Gspan 1978: 171; Klobčar 2015: 64–66). V folkloristiki, leta 1934 tudi institucionalizirani, najdba omenjenega letaka ni doživela kakega neposrednega odziva. Na letake in njihovo povezovanje s pesem- skim izročilom pa je leta 1937 opozorila Razstava slovenskega novinarstva, ki so jo na ljubljanskem velesejmu pripravili ob 140-letnici Vodnikovih Lublanskih no- viz. Organizatorji so s pomočjo gradiva, hranjenega v tujini (Gaber 1938: 26–27), predstavili razvoj novinarstva na Slovenskem in poskrbeli za živo uprizoritev 2 To načelo je razločevalnost ljudskih pesmi iskalo v avtorstvu, ne pa v recepciji med ljudmi. 3 Nem. das lfiegende Blatt = letak. 4 NUK, Ms 483. 160