Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 37_zbornik_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322
Simpozij OBDOBJA 37 dru got nega pomena, vendar bi bila zelo koristna primerjalna analiza vseh ohranjenih slovenskih patentov do Ilirskih provinc. Ker so bili prevedeni iz uradovalne nemščine, bi bilo primerno raziskati celotni korpus besedil z zornih kotov prevajalstva ter razvoja slovenske pravne in druge strokovne terminologije. Pomemben kompleks vprašanj se odpira tudi v zvezi z regionalnimi pisnimi variantami slovenskega jezika in procesom poenotenja knjižnega jezika. Slovenska pravna besedila, ki so bila napisana ali natisnjena v prvem obdobju (od leta 1749 do 1768), se po zapisu razlikujejo od sočasnih verskih. Skupna jim je sicer latinica, vendar prvi patenti niso natisnjeni v varianti, v kateri so bile natisnjene izdaje Evangelijev in listov, ki so skozi dve stoletji veliko prispevale k ohranjanju slovenske knjižnojezikovne tradicije (Breznik 1982). Razkorak med cerkveno in posvetno zvrstjo si lahko razložimo s tem, da je bila slovenska pisna kultura v posvetnem okolju le rahlo zasidrana. To se kaže na različnih ravneh, začenši pri črkopisu, ki le nekoliko spominja na bohoričico, vendar ne manjka vplivov nemških in celo italijanskih pravopisnih navad. Besedila kažejo pokrajinsko obarvanost (na gorenjsko ali kranjsko, kmalu pa na koroško narečno območje). Velik izziv za prevajalce so bili strokovni pojmi. Gutsmann je zaradi okoliščine, da so jo v družbenem življenju »uporablja[li] skoraj samo najnižji sloji prebivalstva«, slovenščino imenoval kar »nesrečno vejo slovanskega izvirnega jezika [unglücklicher Zweig von der slavischen Stammsprache].« Kot posledico takega stanja je navedel, da »se je moral sčasoma izgubiti ves besedni zaklad, ki se ga navadni ljudje ne poslužujejo« (Gutsmann 1777: Vorrede). Med prvimi patenti, ki so bili v slovenščini objavljeni na Koroškem, je nekaj takih, ki jih očitno niso prevedli rojeni Korošci. Rokopisno ohranjena prevoda iz leta 1752 pa že imata znake, da se je prevajalec jezikovno hotel približati koroški regionalni 4 varianti slovenskega jezika. Prevoda patentov, ki nosita datum 28. september 1752, vsebinsko nista enaka, čeprav urejujeta isti predmet. Pri prvem (od fol. 16 r do fol. 25 v, to je 20 strani) gre za prevod predloge, ki je v nemškem jeziku ohranjena tako v rokopisni kot tudi tiskani verziji. Za drugi prevod (od fol. 28 r naprej, ki tudi obsega 20 strani) v celovškem arhivu ni neposredne nemške predloge. Obeh prevodov ni pisala ista roka, v obeh besedilih pa se pojavlja še tretja s popravki. Popravki, ki jih je vnesla tretja roka, niso bistveno prispevali k poenotenju črkopisa in jezika, je pa najbolj »koroška«. Dejstvo, da so bile leta 1752 na Koroškem najmanj tri osebe vključene v prevajanje patentov, je že samo po sebi omembe vredno. Slovenski prevodi patentov in drugi drobni tiski, ki so jih izdajali uradi, pričajo o premikih, do katerih je prišlo v obdobju razsvetljenega absolutizma na številnih področjih družbenega življenja. Ne nazadnje gre tudi za nov odnos države do ne- domi nantnih jezikov. Patenti so prvi oz. najstarejši slovenski tiski, ki so jih izdajali državni uradi. Prehod od sprotnega ustnega prevajanja nemških patentov v krajevno 4 Nesporno pa je bil Korošec prevajalec patenta, ki nosi datum 22. november 1768 (»na 22. den Mieſenza Vſiſvetnika v’ leti 1768«). V tem patentu se prvič dosledno uveljavi koroška redakcija slovenščine, kakor jo je pisal in normiral Gutsmann. Po vsej verjetnosti je bil prevajalec patenta prav Gutsmann. 155