Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 37_zbornik_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322
Simpozij OBDOBJA 37 snano ſtoriti otteli, temuzh saschaffamo tudi Gnadlivu, de taki Glih Drugim Patentim vezh krat inu ſpoſebnu v’Igred, inu v’Jeſen temo Gmein Moschu, inu vſakimu vezh krat imajo osnanjeni biti.« Prav v tem odlomku slovenščino označujejo kot enega izmed dveh deželnih jezikov. Natančna navodila, kako je treba spraviti vsebino patenta med ljudi, lahko preberemo v patentu o odpravi zakupnega prava (1772): »K’ſliednemu ſe ima leta povela od vſeh semliſhneh goſpudou per pervei vezhi vſem podloshnikam v’njih jesiki, v’katiri Mi jo slaſti sategavolo vkashemo preſtaviti, po ſvojem zielem sapopadi pod ſhtraif petred goldinarjou saſtopnu priedbrati. Na enako visho imajo ti ſodni ali grihtni inu purgfridni oblaſtniki leto povelo po navadi osnaniti inu publizirati; tudi na vſe mieſtne inu tergne vrate, inu per ſvitneh hjſhah gornabiti.« Država je torej od prevodov v slovenščino pričakovala večji učinek zakonskih določil. Prav prevodi v jezik, ki je bil dotlej v uradih in javnem življenju manj ali pa sploh ni bil rabljen v svoji pisni obliki, so vsem, ki so bili na najnižji ravni odgovorni za objavljanje zakonov, signalizirali visok pomen njihove vsebine ter višjo stopnjo obveznosti in odgovornosti, da se prebivalstvo seznani z njimi. Na objavljanje patentov v slovenščini je vplivala tudi upravnopolitična ureditev. Do leta 1747, torej iz obdobja, ko je bila uprava na Koroškem v rokah deželnih stanov, ni ohranjen noben prevod patenta v slovenščino. Upravni organi koroških deželnih stanov kljub svoji zasidranosti v deželi niso uporabljali pisne in tiskane zvrsti slovenščine. Zaradi očitnih kriznih znakov je Marija Terezija leta 1747 v notranjeavstrijskih deželah začela z upravnimi reformami. Slabo gospodarsko stanje na Kranjskem in Koroškem, za katero so centralni dunajski uradi našli krivca v neučinkoviti in podkupljivi sta- nov ski upravi, je bilo povod, da je leta 1747 prišlo do korenitih sprememb. V interesu državnega vrha je bilo čim bolj neposredno doseči široke sloje prebivalstva. Zato so stanovi izgubili odločilno besedo pri odobritvi davkov, njihovim organom pa je bila odvzeta izvršna oblast. Koroška je leta 1747 dobila novo strukturo uprave v obliki deželnoknežjih organov oblasti. Med letoma 1747 in 1849 predeli, kjer je živelo in imelo večino slovensko govoreče prebivalstvo, niso bili upravno pod enim uradom (Žontar 1988: 76–92). Dežele, ki so bile dotlej eden glavnih dejavnikov, ki so vplivali na identiteto in samoopredeljevanje prebivalstva, je centralizem potisnil v ozadje, pridobili pa sta vladarska hiša in monarhija kot celota. Koroška je z večkratno uvedbo gubernialne ureditve za nekaj časa izgubila celo svojo upravno samostojnost (v tem smislu, da v upravni piramidi ni bilo več urada, ki bi bil v okviru deželnoknežje oblasti pristojen za vso vojvodino in bil neposredno podrejen dunajskim centralnim uradom). Upravnopolitična razdelitev pa nam vsaj posredno pove, kdo je bil pristojen za izdajanje slovenskih prevodov. Po eni strani razdrobljenost ni ugodno vplivala na uveljavljanje slovenščine v javnem sektorju, po drugi strani pa so upravne reforme v smislu večje centralizacije gotovo pripomogle k poenotenju slovenskega knjižnega jezika. Še nekaj pripomb k jezikovnim značilnostim na Koroškem v slovenščino prevedenih patentov. Prvi namen prispevka je, opozoriti na patente kot besedilno vrsto, ki je bila v slovenščini dotlej redka in je to ostala še dolgo po tem. Jezikovna razčlenitev je 154