Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 37_zbornik_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322
Simpozij OBDOBJA 37 (Schennach 2010: 136). Zakonodajna pravica je odločilni sestavni del suverenosti, najvišje, nedeljive in (domala) neomejene državniške oblasti (Schennach 2010: 130). Pojem patent je pomensko blizu pojmoma zakon in odredba, kakor ju poznamo danes. Besede zakon v pomenu ‛splošno veljaven pravni predpis z najvišjo pravno močjo, pod rejen ustavi’, kot ga razlaga SSKJ, v slovenskem besednem zakladu 18. stoletja še ni bilo. Gutsmannov nemško-slovenski slovar, ki je izšel leta 1789, je ne pozna in omejuje pomen na stalno zvezo med možem in ženo, pridevnik zakonski pa na vse, kar se nanaša na to zvezo. Še Murkov slovensko-nemški slovar (1833) pravi: »(eig. und noch bei allen Slawen) das Gesetz; (bei uns Slowenen nur) die Ehe.« Oba, Gutsmann in Murko torej, imata nemško slovarsko geslo Patent. Murko navaja slovenske ustrez- nice »vkása, povélje, gem. patént«. Patenti niso imeli le stalne strukture, temveč so bili opremljeni tudi z oblikovnimi znaki, ki so sporočali pomembnost vsebine. Čeprav je šlo za prevode, so imele tudi slovenske izdaje opazno zunanjo obliko. Po svoji formalni strukturi so patenti listine. Standardni ali najpogostejši vzorec, po katerem so bili sestavljeni, je imel dolgo tradicijo (od 14. stoletja dalje) in je bil značilen za ukaze oz. obvezna navodila deželnih knezov oz. njihovih uradov podrejenim in prebivalstvu ali pa njegovemu delu (Schennach 2010: 140 in nasl.). V nemščini ga po signalnem pojmu strokovno imenujejo tip Entbieten (v Gutsmannovem nemško-slovenskem slovarju je slovenska ustreznica napovedeti). Ta listinski formular je bil pridržan deželnemu knezu (Schennach 2010: 195). Kot druge listine tega tipa imajo patenti tri obvezne dele: protokol (sestavljen je iz dveh delov: intitulatio in inscriptio), kontekst (narratio, dispositio, pogosto še sanctio in corroboratio) in na koncu eshatokol (tvorita ga datum in podpisi) (Schennach 2010: 195–196). Intitulatio sestavljajo osebni zaimek v 1. osebi množine (mi, pluralis maiestatis), ime vladarja, formula legitimacije (»po božji milosti«) in vladarski nazivi, razvrščeni po rangu (cesar/ica, kralj/ica, nadvojvoda/nadvojvodinja itn.), in navedbe teritorijev. Intitulatio se razlikuje po dolžini, saj so bile v rabi dolge, srednje dolge in kratke variante. Patentna formula Entbieten v glav nem sestavnem delu besedila (t. i. kontekstu) ohranja komunikacijski vzorec nagovora vladarja, ker je napisana v premem govoru (v 1. osebi množine), povzema torej obliko, ki je značilna za ustno sporočanje. Patente so na Koroškem do sredine 18. stoletja tiskali izključno v nemščini. Koli- kor so urejali zadeve, ki so zadevale široke sloje prebivalstva, so jih morali za ustno objavo odgovorni (od nekdaj) razglašati tudi v slovenskem jeziku, ker bi ga slovensko enojezične osebe drugače sploh ne razumele. Tiskani slovenski patenti označujejo torej tudi prehod od ustnega razglaševanja zakonskih predpisov na pisno komuniciranje državnih uradov s podložnim prebivalstvom slovenskega jezika. Kateri dejavniki so sploh povzročili, da se je sredi 18. stoletja začelo obdobje pisnega prevajanja patentov v slovenščino? Glavni dejavnik so bile gotovo reforme v habsburški monarhiji. Na družbeni položaj jezikov v mnogojezični habsburški monar hiji je vplivala jezikovna politika, ki so jo oblikovali njeni vladarji s pomočjo najvplivnejših svetovalcev in uradnikov. Do neke mere pa je bila paradoksalna. 151