Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 37_zbornik_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322
Simpozij OBDOBJA 37 Slovenski rokopisni besedili prevoda iz leta 1752 obsegata dvakrat po deset listov (skupno torej 40 strani). Na hrbtni strani zadnjega lista prvega prevoda (fol. 25 v) je predmetna oznaka: »Na novitſch gori poſtaulena Straffna Sapoud zhries u’ſe ta iſte, kateri miſlio, ali volo jmajo is naſchich Deſchel pobegniti, inu se otzhja dergod Sedeotſchi Sturiti, zhries katere pade ta kratku ſturjena prauda, vulgò Stand-Recht.« S svinčnikom je uradnik zabeležil »300 St.«, kar se očitno nanaša na načrtovano naklado (300 izvodov). Podoben zaznamek ima tudi drugi prevod. Nemška verzija patenta nosi zaznamek »500 St.« Kot dan izdaje patentov velja 28. september 1752 (na prvem patentu: »S’mo Sapiſsani dali u’Celouzi na leta dan tega oſsem inu dueiſsetiga Meſsza Septembra, u letem Sedemnaiſt Sto, inu dua inu pedeſsetim, naſhiga kraluvajna pak u duanaiſtim letu«; na drugem patentu: »Danu u’naſhim meſtu Celouzi na oſsem inu duaiſseti dan meſsza Septembra u’ ſedemnaiſt ſto dua inu petdeſsetimu leti.«). Ne prvega ne drugega prevoda v tiskani obliki doslej ni v evidenci. Prevoda in spremno pismo osvetljujejo tedanjo prakso razglaševanja zakonskih predpisov. V obravnavanem obdobju je vladalo načelo t. i. materialnega publiciranja (nem. materielles Publikationsprinzip). Njegovo bistvo je, da postanejo predpisi in 2 ukazi pravno obvezni šele, ko tisti, ki se jih predpis tiče, izvejo zanj. Spremno pismo vsebuje doslej najstarejši neposredni ukaz, da morajo koroške lokalne oblasti zakone razglašati tudi v slovenščini. Prevoda pa nista najstarejša na Koroškem ohranjena prevoda zakonskega besedila. Pred tem sta izšla že najmanj dva v tiskani obliki: starejši je patent iz leta 1749, drugi pa iz leta 1752. Koliko patentov je bilo v 18. stoletju v celoti prevedenih in natisnjenih na Koroškem v slovenskem pre vodu, ne vemo. Po vsej verjetnosti jih je bilo več kot 15, kolikor sem jih doslej evidentiral (večina je bila prvič objavljena v Domej 1986: 178 in nasl., 447, 464–525). Domnevam, da v arhivih zemljiških gospostev in župnijskih ali tržnih in mestnih arhivih leži še nekaj doslej neodkritih primerkov. Bibliograifje in regest slovenskih prevodov patentov in drugih besedil zakonskega značaja ni, kaj šele izčrpne jezi ko- 3 slovne analize. Kaj so bili patenti? V nemško-slovensko-italijanskem Glosarju zgodovinskega domo znanstva pojem patent razlagajo takole: »Prvotno od vladarjev ali vladarskih oblasti izdana javna zapečatena listina splošnega pomena, npr. tolerančni patent« (Klasinc idr. 1995: 201). V nemškem pravnem jeziku so imeli podoben pomen kot patent pojmi Mandat, Edikt, Generalie. Patente je izdajal vladar, ki je imel zako- nodajno pravico (lat. potestas legislatoria), ki je obsegala pravico izdajati zakone, jih spreminjati, ukinjati njihovo veljavo, jih razlagati in v določenih primerih od določenih predpisov izvzemati posameznike ali pa deifnirane skupine. Nekateri prav ni strokovnjaki med zakonodajne pravice štejejo tudi objavljanje zakonov 2 Kronološko naslednja razvojna stopnja je načelo formalnega publiciranja, ko zakoni in odredbe izhajajo v uradnem listu in z izidom postanejo pravnomočni. V habsburški monarhiji se je obdobje formalnega publiciranja uveljavilo šele leta 1849, ko je začel izhajati državni zakonski list. 3 Zlasti za obdobje pred Ilirskimi provincami bi bil zelo koristen seznam vseh v slovenščino prevedenih patentov, ki bi upošteval vse tedanje upravnopolitične enote (dežele, gubernije, okrožne urade), kjer je živelo slovensko govoreče prebivalstvo. 150